Zaradi nacionalističnega izpada je imel župan Banjaluke težave s hrvaško policijo

Župana Banjaluke Draška Stanivukovića so danes ob vstopu na Hrvaško na mejnem prehodu Gradiška pridržali policisti. Kot poroča portal hercegovina.info, so policisti pri banjaluškem županu opravili osebni pregled in temeljito preiskali njegov avtomobil. Stanivukoviću so po pridržanju in preiskavi izrekli globo v višini 700 evrov.

Povod za policijski postopek je bil njegov nedavni obisk na Hrvaškem, kjer se je udeležil tradicionalnega praznovanja svetega Save. Tam je z nostalgijo govoril o Krajini, delu Hrvaške, ki so ga med vojno nadzorovali Srbi in na njem razglasili nepriznano Republiko srbsko Krajino. Stanivuković si je to območje prisvajal z besedami:

"Iskreno vam zagotavljam, da se v Banjaluki in Republiki Srbski dobro zavedamo, kako pomembno je, da ste danes tukaj ter da pogosto mislimo na te naše kraje in občine. Zahvaljujem se vam za pogum in srčnost, da tu živite in vztrajate. Vem, da ni lahko spoznavati naše zgodovine in kulture, ne glede na to, v katerem delu naših dežel živimo. Da bi poznali pot svetosavja, da bi poznali pot naše vere, da bi poznali naše korenine in da bi vedeli, da ta zemlja pripada nam".

Od teh in številnih drugih besed se je ogradil del srbskih politikov na Hrvaškem, hrvaško zunanje ministrstvo pa je izjave označilo za nesprejemljive, saj zanikajo hrvaško suverenost, navaja N1 Hrvaška.

Po prejemu kazni se je z video objavo na Facebooku odzval tudi Stanivuković:

"Plačati sem moral 700 evrov kazni zaradi govora, ki sem ga imel v Liki in Dalmaciji. Kot vesten človek, državljan in župan sem to kazen tudi plačal in s tem spoštoval zakone druge države," je pojasnil.

Dodal je, da to ni bil konec njegovih težav, temveč začetek sistematičnega postopanja hrvaške mejne policije, ki ga ocenjuje kot neprimernega. Trdi, da policija njegovo vozilo vsakič izloča iz prometa ter ob vsakem vstopu v državo in izstopu iz nje podrobno preišče avtomobil in osebne stvari.

Stanivuković se sprašuje, kakšno sporočilo takšno ravnanje pošilja ne le njemu kot politiku, temveč vsem Srbom, ki prihajajo na Hrvaško. Meni, da se s tem ustvarja vtis, da niso dobrodošli, zlasti če izražajo stališča o preteklosti, ki se razlikujejo od uradnih hrvaških razlag.

Srbske dežele, srbski svet in velika Srbija

Toby Vogel, analitik pri mednarodnem nevladnem Svetu za politiko demokratizacije, je v intervjuju za Radio Svobodna Evropa ocenil, da je "srbski svet" nadaljevanje projekta Velike Srbije Slobodana Miloševića, le da ta pod oblastjo Aleksandra Vučića uporablja mirnejša in jasneje izražena sredstva.

"Temeljna zamisel je naslednja: dokler so Velika Srbija zgolj sanje, jo lahko nadomesti srbski svet. Morda bodo morali Srbi počakati desetletje ali dve, da bodo lahko živeli v enotni državi, vendar bo ta ideja vedno ohranjala poseben duh srbstva. Glede na dogodke iz devetdesetih let je jasno, da bo to sosede Srbije vedno močno in upravičeno vznemirjalo, gre namreč za idejo, ki je sama po sebi destabilizacijska," sklene Vogel.

Politiki iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore in s Kosova že leta označujejo srbski svet kot politiko nepriznavanja mednarodnih meja, s katero si Beograd prizadeva za popoln nadzor nad srbsko manjšino v teh državah. Ta politika se med drugim odraža v občasnem povzročanju kriz na tem območju, kadar je to v interesu Beograda.

Najbolj znan zagovornik srbskega sveta je Aleksandar Vulin, minister v več vladah pod vodstvom Vučićeve Srbske napredne stranke (SNS). Vulin je poleg zasedanja številnih ministrskih položajev vodil tudi srbsko varnostnoobveščevalno agencijo (BIA) in opravljal naloge podpredsednika vlade. Prepričan je, "da je oblikovanje srbskega sveta proces, ki ga ni več mogoče ustaviti".