Francija je bila na praznik dela v znamenju množičnih protestov. Na ulicah francoskih mest se je zbralo več deset tisoč ljudi, po oceni notranjega ministrstva jih je bilo po vsej državi 782.000. V nekaterih mestih so protestniki razbijali izložbe trgovin in zažigali avtomobile, na kar je policija odgovorila s solzivcem.
V Franciji se je na 1. maj znašla sredi vala novih protestov proti pokojninski reformi. Protestni shodi, h katerim so pozvali sindikati, so potekali v več mestih po državi. Po oceni notranjega ministrstva se je po vsej Franciji zbral 782.000 protestnikov, samo v Parizu 112.000. Sindikati število demonstrantov ocenjujejo na 2,3 milijona.
Tudi tokrat so proteste spremljali izgredi. V Parizu so protestniki obmetavali policiste z različnimi predmeti in razbijali izložbe podjetij, bank in nepremičninskih agencij. Policija se je odzvala s solzivcem in vodnim topom. Eden od policistov, v katerega je priletela molotovka, je utrpel hude opekline na roki in obrazu. Vsega skupaj je bilo poškodovanih najmanj deset policistov, ki so potrebovali zdravstveno oskrbo.
It’s Mayday 2023 and cops are being set on fire in #Paris pic.twitter.com/wY6c11eKsc
— Ill Will (@illwilleditions) May 1, 2023
V Toulousu na jugu Francije je policija zaradi nemirov med protesti uporabila solzivec. O nasilju so poročali tudi iz Lyona, kjer so zamaskirani protestniki uničevali avtomobile in trgovine. Tudi v Nantesu na zahodu Francije je policija uporabila solzivec, potem ko so jo protestniki obmetavali s predmeti. Poročajo tudi o več zažganih avtomobilih.
Macron vztraja pri nujnosti reforme
Pokojninsko reformo, ki med drugim zvišuje upokojitveno starost z 62 na 64 let, je vlada predsednika Emmanuela Macrona marca sprejela mimo parlamenta. Macron je ustrezen zakon aprila tudi že podpisal, a sindikati in del opozicije nadaljujejo s pozivi k protestom, da bi preprečili začetek njenega izvajanja 1. septembra.
V zadnjih mesecih so stavke in protesti, ki so se neredko sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje.
Število udeležencev rednih protestov se je v zadnjem času zmanjševalo, pojavljali pa so se tudi znaki razhajanja znotraj skupne fronte sindikatov. V luči tega se poraja vprašanje, ali bodo današnji prvomajski shodi zadnje velike demonstracije proti sporni reformi.
Sredi tega meseca je Macron v televizijskem nagovoru dejal, da razume jezo Francozov zaradi reforme, a obenem vztrajal, da je ta nujna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje