Menu Item
Zaradi "srbskega sveta" ni umrl nihče, zaradi slovenske "samoodločbe za odcepitev" pa se je začela državljanska vojna, je dejal srbski notranji minister Aleksandar Vulin v odzivu na poziv slovenskega predsednika Boruta Pahorja na Blejskem strateškem forumu (BSF), naj Srbija opusti idejo t. i. srbskega sveta in se začne aktivneje približevati EU. Pahor je svoje stališče večkrat pojasnil in k temu nima kaj dodati, so se odzvali v njegovem uradu.
“Srbski svet ni uradna opredelitev niti politika Srbije, temveč naravna potreba Srbov po enotnosti in po tem, da, kot na primer Nemci, živijo združeni. Zagovarjati tezo, da so imeli Slovenci pravico zapustiti Jugoslavijo, Srbi pa nimajo pravice odločati o sebi, je licemerno in neopravičljivo,” je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug v torek v odzivu na besede Boruta Pahorja dejal Aleksandar Vulin.
Dodal je, da Pahor ne vidi grožnje miru v poskusih ukinitve Republike Srbske in spreminjanju daytonskega sporazuma, kot tudi ne vidi nevarnosti v kosanju Srbije, medtem pa vidi problem v ideji srbskega sveta.
“Zaradi ideje srbskega sveta ni umrl niti en človek, zaradi ideje o pravici Slovencev do samoodločbe za odcepitev pa se je začela državljanska vojna v SFRJ, v kateri je umrlo na desetine tisoče ljudi,” je še dejal srbski notranji minister.
Slovenskega predsednika je pozval, naj – preden nadaljuje s podajanjem nasvetov Srbiji, kaj naj počne in kako – najprej vrne “status, pravice in premoženje Srbom, ki so do državljanske vojne živeli ali še živijo v Sloveniji”. Te ljudi je namreč Slovenija po Vulinovi oceni naredila za “pravno nevidne”, še navaja Tanjug.
Pahor je v ponedeljek na BSF pozval Srbijo k aktivnejšemu približevanju EU. Ob tem je dejal, da bi EU sicer morala storiti več, da pridobi Zahodni Balkan na svojo stran, a da bi se po drugi strani tudi Srbija morala odreči ideji t.i. srbskega sveta, zavrniti separatistične težnje v BiH in si prizadevati za sklenitev dialoga s Prištino.
Pahor svoje stališče večkrat pojasnil in k temu nima kaj dodati
Predsednik republike Pahor je svoje stališče že večkrat pojasnil in k temu nima kaj dodati, so nam odgovorili iz predsednikovega urada. Konec tedna bo Pahor v okviru priprav na srečanje Brdo-Brijuni, ki ga predsednik septembra gosti na Brdu, odšel na obisk v Beograd, so še dodali.
V nagovoru na letnem posvetu turških diplomatov je Pahor Zahodni Balkan izpostavil kot eno osrednjih vprašanj, povezanih z mirom in varnostjo v Evropi. Hiter in odločen proces širjenja Evropske unije na Zahodni Balkan je ocenil kot ključno geopolitično vprašanje: “Če bi se nezaupanje med narodi v Bosni in Hercegovini poglobilo, bi to lahko predstavljalo veliko varnostno tveganje za to državo, regijo in celotno Evropo,” je dejal predsednik.
Spomnimo tudi, da je na dunajski diplomatski akademiji Pahor dejal, da želi verjeti, da je srbski premier Aleksandar Vučić steber stabilnosti. “Pogoj za to pa je, da zavrača idejo srbskega sveta, da zavrača odcepitev republike Srbske iz Bosne in Hercegovine ter nadaljevanje dialoga Beograd Priština. Razumem, da se je Srbija zaradi vojne v Ukrajini znašla v zadregi. Toda ena stvar mora biti bolj ali manj jasna. Bolj, kot se bo povečevala geopolitični jez med Rusijo in EU, težje bo sedeti na dveh stolih. Kljub temu upam, da bo Srbija ohranila svojo proevropsko usmeritev in se inteligentno izvila iz te situacije. To bi bilo pomembno za pro evropsko prihodnost Srbije ter celotnega Zahodnega Balkana, zmanjšalo pa bi tudi nevarnost ruskih skušnjav, da na Zahodnem Balkanu povzroči nestabilnost,” je rekel.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje