Menu Item
Raziskovalci so preučili zdravstvene podatke Evropejcev in ugotovili, da se je pričakovana življenjska doba leta 2011 nehala daljšati. To pripisujejo relativno ugodnemu življenjskemu slogu, debelosti, telesni nedejavnosti in tudi pandemiji covida.
Ideje o dolgoživosti, celo nesmrtnosti, so že od nekdaj del človeške zavesti in se ponavljajo v religiji, literaturi, filmih, glasbi ter celo potrošnih dobrinah.
Razvoj znanosti in medicine od 19. stoletja dalje je pripomogel k temu, da ljudje živimo dlje, kot smo v prejšnjih obdobjih, poroča Hina. A kot kaže, se je pričakovana življenjska doba od leta 2011 vsaj v Evropi nehala daljšati. “Ne živimo več dlje,” trdijo raziskovalci z Univerze East Anglia, Univerze Washington, Univerze Exeter, Inštituta za merjenje in vrednotenje zdravja ter britanskega ministrstva za zdravje.
“V veliki meri je kriva hrana, ki jo uživamo, telesna nedejavnost in debelost, pa tudi pandemija covida,” pravijo strokovnjaki, ki so preučili zdravstvene podatke Evropejcev. “Napredek v javnem zdravju in medicini v 20. stoletju je pomenil, da se je pričakovana življenjska doba v Evropi iz leta v leto izboljševala. Vendar se to ne dogaja več,” pravi profesor na Univerzi East Anglia Nick Steel.
V obdobju med letoma 1990 in 2011 se je “pričakovana življenjska doba občutno izboljšala” zaradi izboljšav pri zdravljenju bolezni srca in ožilja ter raka, pojasnjuje. Po vrhuncu leta 2011 pa so se povečala “velika tveganja”, kot so debelost, visok krvni tlak in visok holesterol, poroča Hina.
Nove ugotovitve sledijo objavi raziskave Inštituta Max Planck in Univerze v Edinburghu septembra lani, ki je pokazala, da so tisočletja genetskih mutacij naredila ljudi manj sposobne v primerjavi z našimi predniki. Relativno udoben življenjski slog in napredek v zdravstveni oskrbi imata očitno protislovni učinek, saj so ljudje danes bolj ranljivi za takšne mutacije kot v preteklosti, pravijo znanstveniki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje