Zaveznice v Natu ostro obsodile rusko kršenje zračnega prostora Estonije

"Zaveznice so obsodile ruska lahkomiselna dejanja, ki prinašajo zaostrovanje, tveganje za napačno oceno in ogrožajo življenja. Zaveznice so znova potrdile, da je naša zavezanost kolektivni obrambi neomajna," je Rutte poudaril po zasedanju Severnoatlantskega sveta, ki je potekalo na zahtevo Estonije.

"Ne želimo nadaljevanja tega nevarnega vzorca ruskega ravnanja, pa naj bo namerno ali ne. Vendar pa smo pripravljeni braniti vsak centimeter ozemlja zavezništva," je dodal.

Pojasnil je, da so Natova letala hitro prestregla in pospremila ruska bojna letala MiG-31, ki so v petek kršila estonski zračni prostor. Nanje niso streljala, ker so ocenili, da ne obstaja neposredna grožnja, je povedal generalni sekretar.

Severnoatlantski svet, v okviru katerega so se sestali stalni predstavniki držav članic pri Natu, je v izjavi po posvetovanju v okviru 4. člena Severnoatlantske pogodbe poudaril, da bodo zveza Nato in njene članice uporabile vsa potrebna vojaška in nevojaška orodja, ki jih imajo na razpolago, da bi se branile in odvračale grožnje iz vseh smeri.

Posvetovanje je potekalo na zahtevo Estonije, ki je Rusijo obtožila, da so tri njena bojna letala v petek kršila estonski zračni prostor. Rusija očitke o kršitvah zavrača in trdi, da so letala delovala v skladu z mednarodnimi predpisi o zračnem prostoru.

Veleposlaniki članic so nujno posvetovanje v okviru 4. člena opravili že drugič v dveh tednih - 10. septembra so razpravljali o vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor. Dva dni kasneje je zveza Nato sprožila operacijo Vzhodna straža, v okviru katere krepi svojo prisotnost v vzhodnih članicah zavezništva.

Danes o incidentih z droni poročajo še iz Danske in Norveške, kjer so morali začasno zapreti letališči v prestolnicah obeh držav. Rutte je dejal, da je o incidentu ravnokar po telefonu govoril z dansko premierko Mette Frederiksen, vendar pa je še prezgodaj za oceno o tem, ali je šlo tudi v danskem primeru za ruske brezpilotne letalnike.