Zavrnili Mladićevo prošnjo za predčasni izpust iz zapora

Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je danes zavrnil prošnjo bivšega poveljnika vojske Republike Srbske Ratka Mladića za predčasen izpust zaradi zdravstvenih in humanitarnih razlogov. Kot je pojasnila sodnica Graciela Gatti Santana, njegovo stanje ne izpolnjuje pogoja "akutne neozdravljive bolezni", ki je potreben za izpustitev.

"Priznavam, da je Mladićevo trenutno stanje, ki zahteva odvisnost od drugih za vsakodnevne aktivnosti, negotovo," je sodnica Gatti Santana navedla v 12-stranski odločitvi. Dodala je, da Mladić še naprej prejema zelo celovito in sočutno oskrbo, kar potrjujejo tudi zdravniška poročila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mladićev odvetnik Dragan Ivetić je prošnjo za predčasen izpust podal 3. junija. Utemeljil jo je na oceni zdravniške službe v zaporu, ki je "Mladića in njegovo družino obvestila, da ga ni mogoče ozdraviti" in da se "njegova pričakovana življenjska doba zdaj meri v mesecih". 83-letni nekdanji general je po besedah odvetnika od marca lani preživel "tri hujše medicinske incidente", ki so bili po oceni zdravnikov "smrtno nevarni".

Zdravniki ocenjujejo tudi, da Mladić ne more preživeti brez intenzivne specialistične nege, ki mu jo trenutno nudijo v bolnišnici v zaporu, in da je "malo verjetno, da bi si povrnil raven neodvisnosti, ki bi bila potrebna za vrnitev v zapor".

Mladić ima nevrološke, kardiovaskularne in urološke težave, ki se postopoma slabšajo in zapletajo. Januarja so ga operirali v nizozemski bolnišnici in mu vstavili srčni spodbujevalnik, medtem pa so mu odpovedale tudi ledvice. Zaradi slabega zdravstvenega stanja so njegova družina in odvetniki večkrat zaprosili za pogojni izpust in zdravniško oskrbo na prostosti, vendar so bile njihove prošnje doslej vsakokrat zavrnjene.

Ratko Mladić je bil leta 2021 pred haaškim sodiščem pravnomočno obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici leta 1995, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, ter drugih vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.

Nekdanji poveljnik vojske Republike Srbske velja za enega najbolj zloglasnih vojnih zločincev polpretekle zgodovine in enega najodgovornejših za najbolj krvave dogodke med vojno v BiH, med katero je umrlo več kot 100.000 ljudi, 2,2 milijona pa jih je bilo pregnanih s svojih domov.