Menu Item
Nove ugotovitve znanstvenikov prinašajo dobre obete za iskanje planetov, ki so primerni za življenje. Z enega od bolj oddaljenih so namreč zaznali jasen radijski signal, kar kaže, da ima verjetno svoje magnetno polje. To je ključno za ohranjanje življenja na določenem planetu.
Znanstveniki so z enega bolj oddaljenih planetov zaznali jasen in koherenten radijski signal, poroča britanski Independent. Kot pravijo, signal kaže, da bi planet lahko imel lastno magnetno polje, to pa naj bi bilo ključno za ohranjanje življenja na določenem planetu.
Na Zemlji nas prav magnetno polje ščiti pred visokoenergijskimi delci in plazmo, ki jih oddaja Sonce. Zato je verjetno, da bo vsako tuje življenje na drugih planetih odvisno od tega, ali je planet zaščiten s podobnim poljem.
Do zdaj so se znanstveniki šele trudili potrditi, ali imajo oddaljeni planeti zares lastna magnetna polja, zato so tudi težko govorili o tem, kako verjetno je, da bi kateri od planetov lahko podpiral življenje. Zdaj se je kot dober kandidat izkazal planet z imenom YZ Ceti b, s katerega so zaznali omenjeni signal, piše britanski Independent.
Planet YZ Ceti b
Gre za kamniti planet, ki kroži okoli zvezde, ki je od Zemlje oddaljena približno dvanajst svetlobnih let. Znanstveniki domnevajo, da je ponavljajoči se radijski signal, ki so ga zaznali, nastal pri interakciji zvezde z magnetnim poljem planeta, ki kroži okoli nje.
Ker sta zvezda in planet zelo blizu drug drugemu, je planet idealen kandidat za preizkušanje teorij o tem, ali je magnetna polja mogoče zaznati na tolikšni razdalji.
Avrora borealis na zvezdi
Znanstveniki so opisali, da je učinek te interakcije podoben polarnemu oziroma severnemu siju (avrori borealis), ki se pojavi na Zemlji, ko visokoenergijski delci s Sonca stopijo v interakcijo z atmosfero našega planeta.
“Pravzaprav vidimo avroro na zvezdi – to je ta radijska emisija,” je za Indepedent opisal astrofizik na Univerzi v Koloradu in eden od raziskovalcev, ki so videli signal, Sebastian Pineda. “Tudi na samem planetu bi morala biti avrora, če ima svojo lastno atmosfero.”
Severni sij ali avrora borealis nastane, ko nabiti delci, ki jih povzroči sončev izbruh, potujejo proti Zemlji, kjer reagirajo s kisikom in vodikom v atmosferi, zaradi česar se nad Zemljinima poloma pojavita zelena in rdeča barva. Če je žarenje sonca še posebej močno, lahko delci od polov pripotujejo tudi do veliko nižjih geografskih širin.
Programski direktor Nacionalnega radijskega astronomskega observatorija Joe Pesce je o odkritju za britanski medij dejal: “Iskanje potencialno bivalnih ali življenjskih svetov v drugih sončnih sistemih je deloma odvisno od tega, ali lahko ugotovimo, če imajo kamniti eksoplaneti, ki so podobni Zemlji, dejansko magnetna polja.”
Poudaril je, da ta raziskava ne kaže le, da ima “določeni skalnati eksoplanet verjetno magnetno polje”, ampak zagotavlja “obetavno metodo”, da jih lahko najdejo še več.
Nove ugotovitve so znanstveniki objavili v znanstveni reviji Nature Astronomy. V povzetku so zapisali, da “opazovanje magnetnih interakcij med zvezdami in planeti ponuja obljubo za določanje magnetnih polj eksoplanetov”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje