ZDA bi lahko uvedle sankcije proti celotnemu Mednarodnemu kazenskemu sodišču

ZDA bi lahko kmalu uvedle sankcije proti celotnemu Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Sankcije naj bi bile povračilni ukrep za preiskave domnevnih izraelskih vojnih zločinov, poroča Reuters.
ZDA razmišljajo, da bi še ta teden uvedle sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), in sicer kot povračilni ukrep zaradi uvedenih preiskav domnevnih izraelskih vojnih zločinov. V preteklosti je Washington že uvedel ciljne sankcije proti več tožilcem in sodnikom ICC, nove sankcije proti celotnemu sodišču pa bi pomenile znatno zaostritev razmer.
Šest virov, seznanjenih z zadevo, je za tiskovno agencijo Reuters pod pogojem anonimnosti potrdilo, da lahko javnost odločitev o takšnih sankcijah pričakuje kmalu. Eden od virov je dejal, da so imeli uradniki ICC že nujna interna srečanja, na katerih so razpravljali o vplivu morebitnih sankcij. Druga dva vira sta povedala, da je sodišče organiziralo tudi srečanja diplomatov držav članic.
Ameriški uradnik je zatrdil, da ZDA preučujejo sankcije za celotno entiteto, a podrobnega časovnega okvira morebitnega ukrepa ni podrobneje pojasnjeval.
Zaposleni prejeli plače vnaprej
Sankcije, ki bi bile uvedene proti sodišču kot celoti, bi lahko vplivale na njegovo osnovno vsakodnevno delovanje, od zmožnosti plačevanja zaposlenih do dostopa do bančnih računov in rutinske pisarniške programske opreme na računalnikih, poroča Reuters.
Da bi zmanjšali morebitno škodo, so zaposleni na ICC ta mesec prejeli plače za preostanek leta 2025 vnaprej, so povedali trije viri. To sicer ni prvič, da je sodišče plače izplačalo vnaprej kot previdnostni ukrep v primeru sankcij.
Sodišče prav tako išče alternativne ponudnike bančnih storitev in programske opreme, so povedali trije viri.
Sankcionirana tudi slovenska sodnica
Junija, ob uvedenih sankcijah proti več tožilcem in sodnikom ICC, so na ameriškem zunanjem ministrstvu zatrdili, da so sankcije uvedli kot odziv na "nezakonite ukrepe ICC proti ZDA in Izraelu. "Tega koraka ne jemljemo zlahka. Odraža resnost grožnje, s katero se soočamo zaradi politizacije in zlorabe moči Mednarodnega kazenskega sodišča," navaja State Department.
Med sankcioniranimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler, ki so jo sankcionirali zaradi njene vloge pri izdaji nalogov za aretacijo Benjamina Netanjahuja in Joava Gallanta. "Vpliv sankcij je, bom rekla, dejanski in resničen, vplivajo na vsakodnevno življenje, moje in vseh drugih funkcionarjev sodišča, ki smo predmet teh sankcij, vplivajo na nas, na naše družinske člane," je v začetku septembra dejala sodnica Hohler.
Države članice ICC naj bi nasprotovale
Trije diplomatski viri so povedali, da bodo nekatere od 125 držav članic ICC poskušale nasprotovati dodatnim sankcijam ZDA med zasedanjem Generalne skupščine ZN v New Yorku ta teden.

Vendar pa vse kaže, da bo Washington okrepil svoje napade na ICC, so povedali štirje diplomatski viri v Haagu in New Yorku.
"Možnosti individualnih sankcij ni več. Zdaj gre bolj za to kdaj, in ne, če bodo naredili naslednji korak," je dejal visoki diplomat.
Mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno leta 2002 na podlagi pogodbe, ki mu daje pristojnost za pregon genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, ki so jih storili državljani države članice ali so se zgodili na ozemlju države članice. Izrael in ZDA nista članici.
ICC je že uvedene sankcije ZDA proti posameznikom označilo za očiten napad na njegovo neodvisnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje