Menu Item
Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je danes sprejela resolucijo, v kateri poziva Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), naj opredeli pravne obveznosti držav v zvezi s podnebnimi spremembami. Čeprav mnenje sodišča ni zavezujoče, bo pomagalo državam pri sprejemanju drznejših podnebnih ukrepov, je prepričan prvi mož ZN Antonio Guterres.
Ukrep, za katerega si že leta prizadeva mladina iz Vanuatuja in pacifiških otokov, poziva Meddržavno sodišče v Haagu, naj določi obveznosti držav glede varovanja podnebja in pravne posledice, ki jim grozijo, če tega ne storijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednik vlade Vanuatuja Ishmael Kalsakau je sprejetje resolucije označil za “glasno in jasno sporočilo ne le za ves svet, ampak tudi za daljno prihodnost”. Kalsakau, čigar domovino sta opustošila dva ciklona, je pojasnil, da so se države članice odločile pustiti razlike ob strani in si skupaj prizadevati za spopad s ključnim izzivom našega časa, podnebnimi spremembami.
Vlada Vanuatuja je začela lobirati za podnebno resolucijo leta 2021 po kampanji, ki jo je leta 2019 začela skupina študentov z univerze na Fidžiju. Resolucijo je na koncu podprlo več kot 130 držav članic ZN.
“Skupaj pišete zgodovino,” je dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres in poudaril, da bo mnenje meddržavnega sodišča, čeprav ni zavezujoče, pomagalo generalni skupščini, Združenih narodov in državam članicam pri sprejemanju drznejših in odločnejših podnebnih ukrepov, ki jih svet “tako nujno potrebuje”.
Države niso pravno zavezane k izpolnjevanju ciljev glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov
Čeprav države v skladu s pariškim podnebnim sporazumom iz leta 2015 niso pravno zavezane k izpolnjevanju ciljev glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, podporniki nove resolucije o podnebju upajo, da bi lahko drugi instrumenti, kot sta Splošna deklaracija človekovih pravic ali konvencija ZN o pomorskem pravu, ponudili nekaj poti za izvrševanje.
Mnenja meddržavnega sodišča niso zavezujoča, vendar imajo veliko pravno in moralno težo ter jih nacionalna sodišča pogosto upoštevajo, še navaja AFP.
Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je pretekli teden opozoril, da naj bi svet v prvi polovici prihodnjega desetletja dosegel mejnik segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo oziroma sredino 19. stoletja minulega tisočletja. To je prej, kot se je prvotno pričakovalo.
V roku treh ali štirih desetletij bodo prihodnje generacije na najbolj vroča leta tega desetletja gledale kot na razmeroma hladna, tudi če se bodo izpusti toplogrednih plinov, ki segrevajo planet, hitro zmanjšali, so ocenili pri odboru, ki sodi pod okrilje ZN.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!