Menu Item
Potem ko so klimatologi za najbolj vroč dan razglasili nedeljo, je padel nov rekord – najbolj vroč dan je bil ponedeljek. Na Zemlji smo tako drugi dan zapored globalno zabeležili najvišjo temperaturo v zgodovini merjenja. Če države ne bodo ukrepale, se bodo ekstremni vremenski pojavi le še stopnjevali.
Potem ko je bil v primež vročinskega vala v minulem tednu ujet Zahodni Balkan, pa o rekordnih temperaturah te dni poročajo tudi iz Japonske, Indonezije in Kitajske. Ne le v posameznih državah, Zemlja se segreva na globalni ravni.
Po podatkih službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus je 22. julij nov najbolj vroč dan v zgodovini, potem ko so klimatologi izmerili, da je bilo svetovno povprečje temperature zraka v ponedeljek 17,15 stopinje Celzija oziroma 0,06 stopinje Celzija več kot 21. julija, ki je pred tem veljal za rekordnega.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so klimatologi najbolj vroč dan v zgodovini tako zabeležili drugi dan zapored. “Zemlja je ravnokar doživela najbolj vroč dan,” so zapisali pri Copernicusu.
Direktor službe Carlo Buontempo je v torek ob objavi podatkov glede 21. julija v izjavi za javnost zapisal, da se “človeštvo v času segrevanja ozračja nahaja na neznanem teritoriju”. Ob tem je tudi napovedal, da bi se lahko rekorde postavljalo več zaporednih dni.
Po navedbah AFP je vsak mesec od junija 2023 podrl rekord najtoplejšega meseca v primerjavi z istim mesecem prejšnjih let.
Pred lanskim julijem (in zdaj letošnjim julijem) je za najbolj vroč dan veljal 13. avgust 2016. Takrat so pri Copernicusu izmerili globalno temperaturo 16,8 stopinje Celzija.
“Dogaja se to, pred čimer je svarila znanost”
Klimatologinja Joyce Kimutai z univerze Imperial College v Londonu je za AFP danes dejala, da sta zaporedna rekorda “točno to, pred čimer svari znanost, če ne bomo prenehali z uporabo premoga, nafte in zemeljskega plina”.
Podnebne spremembe povzročajo daljše, močnejše in pogostejše ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi in poplave, ki smo jim bili letos priča že po vsem svetu. Nedavno je ob izjemno visokih temperaturah gorelo v Severni Makedoniji, na pomoč pri gašenju pa sta poletela celo slovenska helikopterja.
O izrednih razmerah poročajo tudi z grških otokov, kjer se še pred viškom sezone spopadajo s pomanjkanjem vode. Minimalna količina padavin v zadnjih letih v kombinaciji z nenavadno vročo zimo je namreč privedla do uničenja rezervoarjev in podzemnih virov vode. Pojavlja se vprašanje, ali bodo morali lastniki turističnih nastanitev celo odpovedati rezervacije.
Ne le ekstremni vremenski pojavi, visoke temperature same po sebi lahko neposredno negativno vplivajo na zdravje ljudi. Še posebej občutljivi so starejši, otroci in nosečnice, pa tudi bolniki in osebe s socialnimi in ekonomskimi problemi, zapišejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To se je v minulem tednu pokazalo tudi v Sloveniji, ko so iz novomeške bolnišnice zaradi vročinskega vala poročali o povečanem številu obiskov. Posledično je bila čakalna doba za obravnavo pacientov daljša.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje