Menu Item
Po odločitvi ameriškega predsednika Joeja Bidna, da naj bi dovolil uporabo ameriških raket dolgega dosega za napade na cilje globlje v notranjosti Rusije, analitiki opozarjajo, da je dovoljenje najverjetneje prepozno in ne more bistveno spremeniti teka spopadov.
Ameriški predsednik v odhajanju Joe Biden je dva meseca pred predajo oblasti novoizvoljenemu predsedniku Donaldu Trumpu umaknil omejitve, ki so Ukrajini preprečevale uporabo ameriških raket dolgega dosega za napade na cilje globlje v notranjosti Rusije. Te bi Ukrajina bržkone lahko uporabila za napade na regijo Kursk v Rusiji, kjer je Ukrajina pred meseci izvedla eno najuspešnejših letošnjih ofenziv.
Na zasedanju predstavnikov največjih svetovnih gospodarstev G20 je Biden še enkrat več poudaril, da ZDA podpirajo suverenost Ukrajine. “Po mojem mnenju bi jo morali tudi vsi, ki sedijo za to mizo,” je še dejal. Bela hiša Bidnove odločitve za zdaj sicer še ni uradno potrdila.
A analitiki po skoraj tri leta trajajoči vojni opozarjajo, da je odločitev zelo verjetno prepozna. Čeprav bi dovoljenje lahko vplivalo na boje v Kursku, pa bi le stežka spremenilo pravila igre. “Odločitev je bila sprejeta pozno in tako kot druge podobne odločitve je morda prepozna, da bi bistveno spremenila potek spopadov,” je za Reuters dejal Michael Kofman, višji sodelavec Carnegie Endowment for International Peace v Washingtonu.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer v prvem odzivu na Bidnovo odločitev dejal, da bodo “izstrelki govorili sami zase”. Ob tem je dodal, da je to ključni del njegovega načrta za zmago v vojni v Ukrajini. Tega je Zelenski pred ukrajinskimi poslanci predstavil prejšnji mesec, v njem pa poleg raket dolgega dosega omenja tudi članstvo Ukrajine v zvezi Nato. Njen šef Mark Rutte je danes sicer opozoril na nedavne poteze Moskve, s čimer se je navezoval na prihod severnokorejskih vojakov v Rusijo.
Kaj bosta rekla Trump in Putin?
Eden Trumpovih najtesnejših zunanjepolitičnih svetovalcev Richard Grenell je za Reuters kritiziral Bidnovo odločitev. Ob tem je dodal, da ni jasno, kako dolgo bo odločitev trajala. Trump, ki bo položaj zasedel 20. januarja, že dolgo namreč kritizira ameriško financiranje vojne v Ukrajini. V predvolilnih govorih je večkrat poudaril, da bi vojno sam lahko končal v 24 urah, nikdar pa ni povedal, kako. Na Bidnovo zadnjo potezo se sicer še ni odzval.
Je pa odločitev že komentiral Kremelj, ki bo morebitne napade razumel kot napad ZDA in ne napad Ukrajine. Biden s potezo po njihovem “priliva olje na ogenj konflikta”.
Zelenski je sicer dlje časa pozival Zahod, naj odpravi omejitve, zdajšnja poteza pa sledi namestitvam severnokorejskih vojakov v Rusiji. O podobnem ukrepu naj bi zdaj razmišljala tudi Francija in Združeno kraljestvo.
Možnosti odprave se vse od začetka vojne zaveda tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je vseskozi ponavljal, da bi dovoljenje uporabe omenjenih raket pomenilo neposredno sodelovanje Nata v vojni v Ukrajini. Že leta 2022 je namreč dejal, da bi se “tisti, ki bi jih mikalo vmešavanje od zunaj”, soočili s posledicami, kakršnih še niso videli. Zahod kljub temu že skoraj tri leta finančno in vojaško podpira vojno.
Eden od članov ukrajinskega parlamenta Oleksij Gončarenko po Bidnovi potezi, ki močno odmeva v javnosti, zdaj razmišlja o ideji, da bi Zahod v Ukrajino v prihodnje poslal svojo vojsko, je poročal BBC. “Ne na fronti, ampak znotraj Ukrajine,” je še dejal in dodal, da bi to sprostilo na tisoče ukrajinskih vojakov za boj.
Bidnovo dovoljenje Ukrajincem omogoča uporabo raket dolgega dosega ATACMS, ki imajo 306-kilometrski doseg. ZDA so doslej ukrajinski vojski že dovolile čezmejne napade z raketnim sistemom kratkega dosega HIMARS, ki omogoča napade v radiusu 80 kilometrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje