Zelenski potrdil ukrajinsko delovanje v ruskem Belgorodu: "To je popolnoma prav"

Volodimir Zelenski je v svojem dnevnem nagovoru dejal, da mu je načelnik generalštaba ukrajinske vojske Oleksandr Sirski ob seznanjanju z razmerami na fronti poročal tudi o "naši prisotnosti v regiji Kursk in v regiji Belgorod".
"Še naprej izvajamo aktivne operacije na obmejnih območjih na ozemlju sovražnika, in to je popolnoma prav – vojna se mora vrniti tja, od koder je prišla," je dejal.

Glavni cilj tovrstnega delovanja je po besedah Zelenskega zaščititi ukrajinski obmejni regiji Sumi in Harkov ter omiliti pritisk na drugih delih fronte, zlasti v Donecku, poroča britanski BBC.

Medtem ko ukrajinski vojaki od ofenzive lani še vedno zasedajo del ozemlja v ruskem Kursku, je Zelenski tokrat prvič neposredno omenil tudi ukrajinsko prisotnost v sosednjem Belgorodu.

Ruska vojska je sicer že marca priznala, da na območju odbija ukrajinske kopenske napade.
Glede na navedbe vojaškega bloka DeepState, ki naj bi bil blizu ukrajinski vojski, ta tam zaseda 13 kvadratnih kilometrov ozemlja, in sicer v bližini vasi Demidovka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Danes je nato rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da je vojska ponovno zavzela eno zadnjih pomembnih naselij v Kursku, in sicer vas Gujevo blizu meje z Ukrajino. Sporočilo je tudi, da je zračna obramba ponoči na regijama Kursk in Belgorod sestrelila skupno 23 ukrajinskih dronov. Ponoči je bila aktivna tudi ukrajinska zračna obramba, ki je nad vzhodnimi in severnimi regijami sestrelila devet ruskih brezpilotnikov.

Ukrajina po napadu na Krivi Rog pozvala k sklicu nujne seje

V ruskem napadu z balistično raketo na Krivi Rog na jugovzhodu Ukrajine minuli petek je bilo ubitih 20 ljudi, 75 pa ranjenih. Med mrtvimi je po podatkih ukrajinskih oblasti tudi devet otrok in mladostnikov.
Po besedah Andrija Sibihe je to največje število ukrajinskih otrok, ubitih v enem napadu od leta 2022, ko je Rusija sprožila invazijo na Ukrajino.

"Rusija mora prenehati s terorjem nad ukrajinskimi otroki in civilisti, odgovoriti na predlog ZDA o popolni prekinitvi ognja, ki ga je Ukrajina sprejela, in končati vojno," je zapisal na družbenem omrežju X.

Ruska raketa je po navedbah lokalnih oblasti v Krivem Rogu, sicer rojstnem mestu predsednika Zelenskega, zadela stanovanjsko območje v bližini otroškega igrišča. Rusija medtem trdi, da je napadla vojaški cilj.

Zelenski je po napadu v Krivem Rogu v nedeljo opozoril, da število ruskih zračnih napadov na Ukrajino narašča, kar po njegovem kaže, da mednarodni pritisk na Moskvo ni zadosten in da Rusija noče premirja.

Ukrajina je pozvala k sklicu nujne seje Varnostnega sveta ZN in posebne seje stalnega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je še dejal Sibiha. "Odločen mednarodni odziv na ruska grozodejstva je ključnega pomena. Takega terorja ne bi smeli nikoli normalizirati. Pozivamo k ostri obsodbi kot tudi k odločnemu ukrepanju," je dodal.

V Varnostnem svetu obsodbe napada

Večina članic Varnostnega sveta ZN je danes ostro obsodila napad na ukrajinske civiliste v Krivem Rogu, vendar najpomembnejši organ svetovne organizacije tudi tokrat ne bo ukrepal, ker ima stalna članica Rusija pravico do veta. Zasedanje je na prošnjo Ukrajine sklicalo šest držav, med njimi Slovenija.

Današnji poročevalec, generalni podsekretar za humanitarne zadeve Tom Fletcher, je na zasedanju zavrnil ruske navedbe, da naj bi napadli vojaški cilj.

Po več deset tisoč mrtvih civilistih in več sto milijardah dolarjev škode se ruska agresija na Ukrajino ni niti najmanj unesla, pa je dejala namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič in tako kot drugi izpostavila napad na Krivi rog.

"Napadi na civiliste so jasna kršitev mednarodnega prava," je dejala in poudarila nujnost kaznovanja odgovornih. Ob tem je zavrnila ruske trditve o domnevnem napadu na ukrajinski vojaški cilj.
"Slovenija še vedno upa, da bo ameriška pobuda prinesla rezultate. Bolj kot kadarkoli potrebujemo trajno premirje, ki bo vodilo do trajnega miru in Ukrajina je sprejela premirje. Rusijo pozivamo naj ji sledi. Slovenija bo še naprej delala za pravičen in trajen mir v Ukrajini v skladu z Ustanovno listino ZN," je dejala.

Britanska veleposlanica Barbara Woodward je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožila, da zavlačuje s premirjem, medtem pa krepi napade na ukrajinska mesta. "Spet moramo obsojati nov ruski napad, ki je pobil in ranil ukrajinske civiliste in kršil odgovornosti Rusije kot stalne članice Varnostnega sveta," je dejala.

Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea pa je v skladu z novo politiko Washingtona k umiritvi razmer pozvala obe strani, brez ostrih kritik Moskve. "O zavezanosti predsednika Putina miru bomo sodili na podlagi dejanj. Napadi, kot je bil tisti na Krivi Rog in usmrtitve vojnih ujetnikov lahko ogrozijo mirovni proces," je dodala.