Zelenski: Putin že začel tretjo svetovno vojno. Merz svari pred popuščanjem v podpori Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki verjame, da je ruski predsednik Vladimir Putin že začel tretjo svetovno vojno, edini odgovor vidi v močnem vojaškem in gospodarskem pritisku, da bi Putina prisilili k umiku, je povedal v pogovoru pred četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino.

"Verjamem, da jo je Putin že začel. Vprašanje je, koliko ozemlja bo lahko zasegel in kako ga ustaviti," je Zelenski dejal v pogovoru, ki ga je BBC objavil v nedeljo pozno zvečer po londonskem času.

Zelenski je prepričan, da želi Rusija "svetu vsiliti drugačen način življenja in spremeniti življenja, ki so si jih ljudje izbrali sami". Pri tem je opozoril, da je "ustavitev Putina danes in preprečitev okupacije Ukrajine zmaga za ves svet", ker se Putin ne bo ustavil pri Ukrajini.

Ukrajinski predsednik je še dejal, da računa na zanesljiva varnostna jamstva ZDA za svojo državo, ki niso odvisna izključno od volje ameriškega predsednika, temveč jih mora odobriti tudi kongres.

"Kot predsedniki imamo določene mandate," je Zelenski odgovoril na vprašanje, ali zaupa predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. "Želimo si jamstva za 30 let, na primer. Predsedniki se menjajo, institucije pa ostanejo," je pojasnil.

"Dolgoročni cilj je ponovno zavzeti ozemlja, ki jih je zavzela Rusija"

Zelenski je tudi poudaril, da je dolgoročni cilj ponovno zavzeti vsa ozemlja, ki jih je Rusija zasedla od začetka vojne 24. februarja 2022, in se vrniti na meje Ukrajine, določene leta 1991, ko je Ukrajina postala neodvisna. To je po njegovem le vprašanje časa, vendar trenutno ni mogoče.

Zelenski je ponovno odločno zavrnil, da bi Kijev Moskvi odstopil ozemlja v doneški, hersonski in zaporoški regiji, ki jih Rusija ni mogla v celoti osvojiti. "Na to ne gledam zgolj kot na zemljo. Vidim jo kot prepustitev - oslabitev naših položajev, prepustitev na sto tisoče naših ljudi, ki tam živijo," je pojasnil.

V intervjuju je Zelenski, čigar petletni mandat se je že iztekel, pustil odprto vprašanje, ali bo na morebitnih novih volitvah ponovno kandidiral za predsednika. V vsakem primeru bi bila pred volitvami potrebna zanesljiva varnostna jamstva, da bi preprečili manipulacijo volitev in trajno zaščitili Ukrajino pred ruskimi ambicijami po priključitvi, je dejal.

Merz svari pred popuščanjem v podpori Ukrajini

Nemški kancler Friedrich Merz je pred torkovo četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino evropske zaveznice pozval, naj ne popustijo v podpori Kijevu in se uprejo vtisu, da Rusija zmaguje v vojni, razplet katere bi bil po njegovih besedah lahko odločilen za celotno Evropo.

"Pozivam naše evropske partnerje: ne popuščajte v svoji podpori, v naši skupni podpori Ukrajini. Stojimo na razpotju, ki bi lahko odločil o usodi celotnega kontinenta," je na dogodku iniciative Cafe Kyiv, za katero stoji fundacija Konrad Adenauer, povedal Merz.

Po njegovih besedah bo orožje v Ukrajini potihnilo, ko Rusija ne bo več videla smisla v nadaljevanju vojne, ko si ne bo več obetala, da lahko z njo ozemeljsko pridobi oziroma ko bodo stroški vojne zanjo postali previsoki. "Zato moramo ohraniti pritisk na Rusijo. Celo povečati ga moramo," je dejal.

Navedbe Moskve o ruskih uspehih na fronti je označil za propagando in del psihološke vojne, ki da ji Evropa ne sme podleči.

"Rusija na fronti ne pridobiva več ozemlja, prav nasprotno. Februar so zaznamovale presenetljive ozemeljske pridobitve ukrajinske vojske, rusko gospodarstvo pa trpi zaradi sankcij in vojne bolj, kot nam to včasih prikazujejo mediji," je dejal.

Svetovna banka, Ukrajina, ZN in Evropska komisija so medtem objavili podatek, da bo Ukrajina v naslednjih desetih letih potrebovala skoraj 500 milijard evrov za povojno obnovo. Svetovna zdravstvena organizacija je medtem sporočila, da so Ukrajinci lani doživeli največje število napadov na zdravstvene objekte.