Poleg načrta za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti so voditelji EU na vrhu obravnavali tudi sklepe o nadaljnji podpori Ukrajini, ki pa jih je podprlo le 26 držav. Madžarski premier Viktor Orban predloga ni podprl.

V sklepih, ki so jih objavili na spletni strani, Evropski svet ponovno potrjuje podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj mednarodno priznanih meja. Pozdravili so vsakršne napore za celovit, pravičen in trajen mir in poudarili, da brez Ukrajine ni pogajanj o Ukrajini. Prav tako so poudarili, da pogajanja, ki vplivajo na evropsko varnost, ne morejo potekati brez sodelovanja Evrope.

V sklepih so še zapisali, da morajo vsak mirovni sporazum spremljati trdna varnostna jamstva za Ukrajino, dogovor pa mora spoštovati neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost te države. Ponovno so se zavezali k nadaljnji finančni in vojaški pomoči Kijevu.

Podporo slovaškega premierja Roberta Fica, ki je poleg Orbana veljal za nasprotnika sklepom o Ukrajini, so voditelji pridobili s posebno točko, v kateri Evropsko komisijo, Slovaško in Ukrajino pozivajo k okrepljenim prizadevanjem za iskanje rešitev pri vprašanju tranzita ruskega plina.

Voditelji članic EU so podprli načrt Evropske komisije za okrepitev obrambnih zmogljivosti članic, ki med drugim predvideva nov finančni instrument v vrednosti 150 milijard evrov za naložbe v obrambo. Celoten načrt, ki vključuje še večjo prožnost proračunskih pravil EU, naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb.

Voditelji so podprli ta teden predstavljeni načrt Evropske komisije za "ponovno oborožitev Evrope". Komisija namerava v okviru načrta vzpostaviti nov finančni instrument EU, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo. Sredstva bodo po besedah predsednice komisije Ursule von der Leyen namenjena zmogljivostim, kot so protizračna in protiraketna obramba, droni, rakete ter topništvo.

Voditelji so Svet EU, v katerem so zastopane države članice, pozvali, naj ta predlog obravnava prednostno. Predlog pravne podlage za instrument mora sicer Komisija še predstaviti. Predsedniki vlad in držav članic so v danes sprejetih sklepih o obrambi pozvali še k spremembi politike Evropske investicijske banke (EIB) glede posojanja obrambni industriji.

Obenem so pozdravili namero Komisije, da Svetu EU predlaga sprožitev t. i. nacionalne odstopne klavzule v okviru evropskih javnofinančnih pravil. To bo članicam omogočilo zvišanje proračunskih izdatkov za obrambo za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ne da bi bil proti njim sprožen postopek presežnega primanjkljaja, je v torek ob predstavitvi načrta povedala von der Leyen.

Madžarski premier Viktor Orban je zavrnil podpis sklepov glede nadaljnje podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Besedilo je podprlo 26 od 27 voditeljev, kar ne utrjuje podobe enotnost na ravni EU. Orban nasprotuje predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je danes dejal, da je previdno optimističen, da lahko Ukrajina in ZDA premagajo težave po prepiru med predsednikoma držav. Kot je Rutte pojasnil novinarjem na sedežu zavezništva, se je Volodimir Zelenski po prepiru trudil znova vzpostaviti stik z Washingtonom in je izjavil, da si je pripravljen prizadevati za mirovni sporazum pod močnim vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa in z ZDA skleniti dogovor o redkih zemljah.

"Zelo pozdravljam dejstvo, da se ZDA in Ukrajina med našim pogovorom pogovarjajo o tem, kako nadaljevati in kako rešiti nekatere težave," je še dejal generalni sekretar Nata po srečanju s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo. "Previdno sem optimističen, da bo to privedlo do dobrih rezultatov," je dodal in izrazil prepričanje, da se lahko stvari premaknejo naprej po pismu Zelenskega Trumpu.

Voditelji EU so se na sestanku dogovorili glede besedila sklepne izjave o povečanju obrambnih izdatkov Uniji ter mehanizmih za to, poroča Politico.

Sedaj jih čaka precej bolj zahtevna razprava o podpori Ukrajini. Madžarska je namreč jasno sporočila, da namerava blokirati osnutek besedila, ki poziva k dodatni pomoči Kijevu in nadaljnjim sankcijam proti Rusiji. Med možnimi razpleti današnjega sestanka je po pisanju Politica tudi, da bi se pod izjavo o podpori Ukrajini podpisalo le 26 voditeljev brez madžarskega premierja Viktorja Orbana.

Rusija si bo prizadevala za mirovni sporazum, ki bo zagotovil njeno dolgoročno varnost, in se ne bo odpovedala pridobitvam, ki jih je dosegla v triletnem konfliktu z Ukrajino, je danes po poročanju tiskovne agencije Reuters sporočil ruski predsednik Vladimir Putin.

"Izbrati moramo možnost za mir, ki nam bo ustrezala in ki bo naši državi dolgoročno zagotovila mir," je Putin povedal na srečanju s skupino žensk, ki so med triletno vojno v Ukrajini izgubile svoje bližnje. 

Več v novici: Kremelj oster do Macrona: Občutek je, da Francija želi nadaljevanje vojne

Po dolgem dnevu in številnih pogovorih v Bruslju se je na omrežju X oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je zapisal, mora Rusija priznati, da je treba vojno končati. Ta proces bi po njegovih besedah lahko začeli z zaustavitvijo vseh zračnih napadov in vojaških operacij v Črnem morju.

Naslednji korak bi vzpostavil zaupanje med vsemi stranmi v pogajanjih. "Vsi moramo imeti občutek, da nas Rusi ne zavajajo. Izpustitev vojnih ujetnikov bi lahko služila kot sredstvo za vzpostavitev osnovnega zaupanja," je navedel Zelenski. Kot je dodal, bi bila omenjena ukrepa uvod v popolno in pravično rešitev, celovit sporazum o varnostnih jamstvih in konec vojne. "Ukrajinci si resnično želijo miru, vendar ne za ceno Ukrajine," je zapisal.

V nizu objav je zagotovil, da bo Ukrajina sodelovala z evropskimi državami in da mora na poti k miru sodelovati vsaka država, ki je pomagala Ukrajini. Evropske voditelje je pozval, naj vztrajajo pri stališču, da se o prihodnosti Ukrajine odloča le ob prisotnosti te države. "Tako kot je treba z vašim sodelovanjem reševati vsa vprašanja, povezana z varnostjo vaših narodov ali celotne Evrope," je dodal.

Pozdravil je prizadevanja Evropske komisije za ponovno oborožitev Evrope in pozval, da se velik del sredstev za oboroževanje nameni proizvodnji orožja v Ukrajini, saj da so tamkajšnje zmogljivosti najhitrejše. "Evropa bi morala postati kraj, kjer se proizvaja tehnološko najnaprednejše in najučinkovitejše orožje na svetu," je zapisal Zelenski. Zavzel se je za nov paket sankcij proti Rusiji, ki da morajo obveljati dokler ta ne preneha z agresijo. Ukrajinski predsednik je še pozval k pospešku pri pogajanjih o članstvu Ukrajine v EU.

Nemčija bo skušala nadomestiti del škode zaradi začasne ukinitve ameriške vojaške pomoči Ukrajini in ustavitve deljenja obveščevalnih podatkov, je danes napovedal nemški obrambni minister Boris Pistorius. Na srečanju z ukrajinskim kolegom Rustemom Umerovom v Berlinu je še dejal, da je Nemčija trdno na strani Ukrajine.

Obrambni minister iz vrst socialdemokratov (SPD) je še dejal, da je del poskusnih koalicijskih pogovorov s krščanskimi demokrati (CDU/CSU) tudi dodaten paket pomoči za Ukrajino v višini treh milijard evrov za Ukrajino. Potrdil je tudi, da v pogovorih preučujejo možnost pošiljanja raket dolgega dosega taurus v Ukrajino, kar je odhajajoči kancler Olaf Scholz doslej zavračal iz bojazni, da bi sprožil neposreden spopad z Rusijo.

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je napovedi premierja Roberta Goloba, da bo Slovenija že pred letom 2030 dvignila obrambne izdatke na dva odstotka BDP, označil za zelo optimistične. "To je blagorečeno zelo optimistična izjava. Po mojih informacijah bo na junijskem vrhu Nata na mizi od tri do 3,5-odstotno zvišanje sredstev za obrambo, časovnica za izpolnitev tega cilja pa bo bistveno hitrejša kot do leta 2030," je Golobove napovedi komentiral prvak opozicijske SDS Janez Janša.

Kaj je še dejal prvak SDS, si lahko preberete tukaj. 

Potem ko so evropski voditelji ob prihodu dajali številne izjave, napovedi in pričakovanja glede današnjega srečanja, je v stavbi Evropskega sveta vse utihnilo, poroča bruseljski portal Politico. Voditelji so za zaprtimi vrati najprej skoraj dve uri pogovarjali z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, ki je po poročanju dobro obveščenih bruseljskih virov govoril predvsem o miru v Ukrajini. 

"Zelenski je voditelje seznanil z dogajanjem in razmerami na ukrajinskih bojiščih, nato pa je govoril o svojih diplomatskih prizadevanjih in pričakovanjih, da bi v Ukrajini dosegli pravičen, celovit in trajen mir. Pozdravil je pobude za okrepitev obrambnih zmogljivosti EU," je za Politico dejal eden od bruseljskih uradnikov. 

Medtem je Zelenski že zapustil dvorano, v kateri razpravljajo evropski voditelji, ti pa bodo razpravo nadaljevali o tem, kako naj države članice zagotovijo več sredstev za obrambo in nato še o nadaljnji podpori Ukrajine. 

Po nekaterih napovedih naj bi današnje zasedanje evropskih voditeljev trajalo še dolgo. 

Potrebujemo trdne in dokončne dogovore, karkoli drugega bi bilo nesprejemljivo, je glede konca vojne v Ukrajini danes dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova.

Zaharova je izrazila nasprotovanje predlogom o enomesečni prekinitvi zračnih in pomorskih napadov oz. napadov na infrastrukturo, kar sta nedavno predlagala ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Po njenih besedah je pravi namen Francije in Združenega kraljestva, kjer so nedavno pripravili skupen načrt za konec vojne in trajen mir v Ukrajini, preprečiti zlom "kijevskega režima" in ukrajinske vojske na fronti, navaja ruska tiskovna agencija Tass.

"Ob podpori zahodnih zaveznikov bi teroristični režim ta premor izkoristil za krepitev svojih vojaških zmogljivosti in poznejše poskuse maščevanja. To je jasno," je dodala.

Madžarski premier Viktor Orban, ki se je pred vrhom voditeljev EU mudil v Parizu, kjer se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nekdanjim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in vodjo francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen, je izjavil, da se strinja s krepitvijo obrambnih zmogljivosti Evrope, ne strinja pa se s povečevanjem vojaške podpore Ukrajini. 

"Sestanki v Franciji so potrdili, da se sicer ne strinjamo glede načina o vzpostavitvi miru, vendar se strinjamo, da moramo okrepiti obrambne zmogljivosti evropskih narodov," je zapisal na družbenem omrežju X. 

Slovenija je pri vzdrževanju miru v Ukrajini pripravljena sodelovati zgolj v okviru Združenih narodov, je danes ob prihodu na vrh EU o nadaljnji podpori Ukrajini in krepitvi evropske obrambe v Bruslju povedal premier Robert Golob. Poudaril je, da Slovenija ne bo sodelovala v morebitni koaliciji držav, ki bi skupaj prispevale k ohranjanju miru.

"Slovenija ne sodeluje v nobeni koaliciji voljnih in tudi ne bo sodelovala v koaliciji voljnih. Bomo pa, če bo stvar koordinirana skozi uradne institucije, kot so Združeni narodi, resno razmislili o sodelovanju pri vzdrževanju miru," je danes v Bruslju povedal premier. Vloga in mandat ZN sta namreč vedno jasno in demokratično določena, je še poudaril.

Glede pogovorov o končanju vojne v Ukrajini med Rusijo in ZDA je medtem dejal, da pozdravlja "vse napore za dosego najprej prekinitve ognja in nato miru na vseh vojnih območjih po svetu". "Vendar pa takšne hitre rešitve včasih ne prinesejo trajnega miru," je povedal Golob.

Poudaril je še, da bo Evropa ključna za to, da bi zagotovili trajen mir v Ukrajini.

Britanski BBC poroča, da naj bi 20 držav izkazalo zanimanje za sodelovanje v tako imenovani "koaliciji voljnih" za zagotavljanje varnostnih jamstev po morebitnem mirovnem sporazumu v Ukrajini. Iz Londona je tako mogoče slišati signale, da ni nujno, da bi vsaka od teh držav v Ukrajino poslala vojake, saj bi lahko pomagale tudi na drugačne načine. Ideja o "koaliciji voljnih" je sicer še v prvih fazah razvoja, po poročanju britanskih uradnikov pa naj bi se zadeve premikale v pravo smer. 

O "koaliciji voljnih" so evropski voditelji razpravljali minulo nedeljo na srečanju v Londonu, ki ga je gostil britanski premier Keir Starmer. Britanski laburistični premier je medtem med današnjim obiskom v Liverpoolu dejal, da bo imelo Združeno kraljestvo vodilno vlogo pri zagotavljanju izvajanja morebitnega mirovnega dogovora. "Če bo dogovor sklenjen, ga bomo branili," je zatrdil, a dodal, da morajo pri tem sodelovati tudi ZDA.

Ob robu zasedanja voditeljev držav članic EU se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sestal na dvostranskem srečanju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Po poročanju tujih medijev naj bi voditelja govorila o najnovejših zamislih in načrtih za Ukrajino, ob tem pa sta pretresala tudi predlog za končanje vojne, ki bi zadovoljil tudi administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. 

Nemčija se zavzema za dolgoročno odstopanje od fiskalnih pravil, ki jih pri naložbah v obrambo predlaga Evropska komisija, so potrdili diplomatski viri v Bruslju. Najverjetnejši prihodnji nemški kancler Friedrich Merz se je medtem v sredo v Bruslju med drugim sestal z generalnim sekretarjem zveze Nato in predsednico Evropske komisije.

Namesto štiriletnega se Nemčija zavzema za dolgoročnejše odstopanje od fiskalnih pravil, so v sredo za francosko tiskovno agencijo AFP potrdili diplomatski viri.

Predlog predstavlja velik premik v nemški politiki, ki se je v preteklosti izogibala vsakršni sprostitvi pravil o obrambni porabi. Vendar nekatere članice, med njimi Nizozemska in Švedska, nad predlogom niso navdušene, navaja AFP.

O predlogu naj bi voditelji EU razpravljali na današnjem izrednem vrhu, na katerem pa še ne bo Merza, ki je v torek predlagal več sto milijard evrov vreden posebni proračunski sklad za krepitev nemškega gospodarstva in obrambe.

Merz se je v sredo sestal z Ruttejem, von der Leyen in visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas, danes pa še s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo, poroča portal Politico.

Voditelji bodo po napovedih obravnavali tudi predlog visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas. Predlog, težak 20 milijard evrov, po neuradnih informacijah vključuje najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva, sisteme protizračne obrambe ter urjenje ukrajinskih vojakov.

Predlogu najglasneje nasprotujeta slovaški premier Robert Fico in madžarski premier Viktor Orban, ki sta pred zasedanjem znova izrazila nestrinjanje z nadaljnjim zagotavljanjem vojaške pomoči Kijevu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bo Rusija vsakršno prisotnost evropskih mirovnih sil v Ukrajini obravnavala kot uradno vpletanje Natovih sil v vojno, česar pa Moskva "ne bo dovolila". 

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zakarova pa je izpostavila, da bi morebitno enomesečno premirje lahko samo še dodatno zaostrilo vojno. "Konflikt se bo neizogibno nadaljeval z obnovljeno silo. To je popolnoma nesprejemljivo," je dejala. Po njenih besedah zamisel o mirovnih silah EU v Ukrajini kaže, da se evropski voditelji "niso naučili ničesar iz preteklosti". 

Olaf Scholz, odhajajoči nemški kancler, je ob prihodu na zasedanje voditeljev dejal, da je namen današnjega srečanja zagotoviti nadaljnjo podporo Ukrajini in izpostaviti pomen ohranjanja dobrih odnosov z ZDA. 

Pozdravil je tudi načrte najverjetnejšega novega nemškega kanclerja Friedricha Merza za povečanje obrambnih izdatkov in da o tem vprašanju v Nemčiji obstaja vse večje notranje soglasje. 

Na vprašanje o mirovnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini pa je Scholz dejal, da je zelo pomembno zagotoviti, da "Ukrajini ne bo treba sprejeti narekovanega miru", ampak da je treba doseči pošten in pravičen mir, ki bo zagotavljal "suverenost in neodvisnost Ukrajine". 

Vrha voditeljev EU se udeležuje tudi slovenski predsednik vlade Robert Golob, ki je ob prihodu dejal, da bo morala Slovenija izdatke za obrambo na dva odstotka BDP povečati še pred letom 2030. Kot je dejal, bodo natančno časovnico tega zviševanja še določili pred vrhom Nata, ki bo potekal junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost, je še zagotovil.

Golob je ob tem poudaril, da samo nakupovanje orožja vseh varnostnih izzivov ne bo rešilo. "Ravno nasprotno, lahko jih celo poslabša, če ne bomo tega nakupa pospremili tudi z drugimi vidiki," je opozoril. 

Slovenija je v letu 2024 za področje obrambe namenila 1,356 odstotka BDP oziroma nekaj več kot 904 milijone evrov. Premier Golob je sicer pred dobrim mesecem dejal, da Slovenija ostaja zavezana cilju, da bo dva odstotka BDP za obrambo izpolnila do leta 2030. Kot kaže, da bo zaradi napetih geopolitičnih razmer in zahtev zveze Nato in EU po povečanju obrambnih izdatkov to morala storiti že prej.