Rusija je danes objavila seznam 963 vidnih Američanov, vključno s predsednikom Joejem Bidnom, ki jim prepoveduje vstop v državo. Poleg Bidna so na seznamu še ameriški državni sekretar Antony Blinken in vodja Cie William Burns, pa tudi prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg in hollywoodski igralec Morgan Freeman. Gre za povračilen ukrep v odziv na podobne poteze ZDA od začetka ruske invazije na Ukrajino.

Na seznamu, objavljenem na spletni strani ruskega zunanjega ministrstva, so tudi drugi vladni predstavniki, kongresniki in druge vidne osebe. Številni izmed njih, zlasti Biden in Blinken, so bili že pred tem deležni ruskih sankcij.

Freemana, ki ga pred tem ruske oblasti niso uvrstile na nobenega od seznamov za sankcije, pa Moskva obtožuje, da je leta 2017 posnel video, v katerem trdi, da Rusija kuje zarote proti ZDA.

Ruske oblasti so sicer danes vstop v Rusijo prepovedale tudi 26 Kanadčanom, vključno s Sophie Trudeau, soprogo kanadskega premierja Justina Trudeauja.

Rusko obrambno ministrtsvo danes poroča, da so ruske sile na severozahodu Ukrajine uničile veliko pošiljko orožja z raketami dolgega dosega, ki so ga dobavile ZDA in evropske države.

"Visoko natančne rakete dolgega dosega Kalibr, ki so nameščene na morju, so uničile veliko pošiljko orožja in vojaške opreme v bližini železniške postaje Malin v Žitomirski regiji, ki so ju dobavile ZDA in evropske države," je sporočilo ministrstvo. Orožje naj bi bilo namenjeno ukrajinskim silam v vzhodni regiji Donbas, ki je od leta 2014 pod delnim nadzorom proruskih separatistov in je zdaj prizorišče najhujših spopadov v Ukrajini.

Zahodne države so Ukrajini od začetka invazije 24. februarja dobavile ogromne količine orožja, vključno s topništvom, protiletalskimi raketami in protitankovskim orožjem, vendar Kijev vztrajno pritiska na zaveznike, naj zagotovijo dodatno podporo.

Ameriški predsednik Joe Biden je danes podpisal zakon, ki ga je v četrtek potrdil kongres in s katerim bodo ZDA zagotovile 40 milijard dolarjev pomoči Ukrajini in njenim zaveznicam za stalno dobavo orožja in gospodarsko podporo v boju proti Rusiji, je sporočila Bela hiša.

Biden je zakon podpisal med obiskom v Seulu na svojem prvem predsedniškem potovanju v Azijo. Zakon, ki bo Ukrajini zagotavljal podporo naslednjih pet mesecev, vključuje približno šest milijard dolarjev za oklepna vozila in sisteme zračne obrambe, skoraj devet milijard dolarjev za pomoč pri zagotavljanju kontinuitete delovanja ukrajinske vlade, paket pa vključuje tudi sredstva za humanitarno pomoč.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Twitterju že zahvalil svojemu ameriškemu kolegu. "Podpora ZDA, predsednika Bidna in ameriškega ljudstva v boju Ukrajine proti ruskemu agresorju je ključnega pomena. Veselimo se te nove pomembne pomoči, ki jo potrebujemo bolj kot kdaj koli prej," je še dodal.

ZDA so Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo, sredi marca potrdile 14 milijard dolarjev izredne pomoči, ki pa je že skorajda pošla.

Britanska zunanja ministrica Liz Truss je v današnjem intervjuju dejala, da zahodne zaveznice preučujejo možnost dolgoročne vojaške podpore Ukrajini, ki bi lahko vključevala tudi podporo Moldaviji, saj še vedno obstajajo strahovi, da bi se vojna v Ukrajini lahko razširila. Trussova si želi opremeljenost Moldavije "po Natovih standardih". "Trenutno se v Natu ukvarjamo z nadgradnjo ukrajinske obrambe, da se bo država trajno sposobna braniti proti ruski agresiji," je ministrica dejala v pogovoru za časnik The Telegraph.

Pri tem je poudarila, da bodo preučili, kaj konkretno Ukrajina dejansko potrebuje in kako bi ji vojaško pomoč lahko zagotavljali na dolgi rok. "To velja tudi za ostale ranljive države, kot je recimo Moldavija. Ker je grožnja s strani Rusije širša od Ukrajine, moramo zagotoviti, da bodo tudi te države opremljene po Natovih standardih," je dejala in odločitev zagovarjala s tem, da si ruski predsednik Vladimir Putin prizadeva obnoviti veliko Rusijo. "To, da njegovi poskusi zavzetja Kijeva niso bili uspešni, ne pomeni, da je opustil svoje ambicije," je opozorila.

Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je 4. maja zavezal okrepitvi vojaške pomoči EU Moldaviji, ki je sicer marca zaprosila za članstvo v bloku.

Pred mesecem dni je v moldavski samooklicani proruski Pridnestrski republiki odjeknila vrsta eksplozij, kar je sprožilo strahove, da bi se vojna v sosednji Ukrajini lahko razširila.

V ukrajinski regiji Donbas še naprej potekajo hudi spopadi. Ruske sile že več dni obstreljujejo vzhodno ukrajinsko mesto Severodoneck, je sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj in pri tem opozoril, da namerava Rusija mesto spremeniti v ruševine tako, kot je to storila v Mariupolju.

Vseeno pa je zavrnil trditve ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja, da je Moskva tik pred tem, da v celoti zavzame regijo Lugansk, in jih označil za nesmisel.

Po navedbah ukrajinskega generalštaba so ruske sile začele odstranjevati mine okoli pristanišča v Mariupolju, da bi ga ponovno usposobile za delovanje. Menijo, da je cilj ruskih oboroženih sil vzpostaviti popoln nadzor nad regijama Lugansk in Doneck ter si tako zagotoviti kopenski koridor do črnomorskega polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

Zelenski je v nastopu dejal, da bi Ukrajina lahko slavila na bojišču, vendar pa da bo za konec vojne potrebno sesti za pogajalsko mizo. Konflikt bo "krvav, borili se bomo, dokončno pa se lahko zaključi samo po diplomatski poti", je njegove besede povzel BBC. Dodal je, da to ne bo preprosto, saj nobena stran ne pristaja na popuščanje.

Zaveda se, da bodo pristopi k pogajanjem in zahteve obeh strani različni glede na čas srečanja in potek vojne, vendar je poudaril, da bodo rezultati pogajanj vselej morali biti pošteni za Ukrajino. Spomnil je tudi na absolutni pogoj Kijeva za nadaljevanje pogovorov, in sicer, da Rusija ukrajinskih vojakov, ki so branili jeklarno Azovstal, ne usmrti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V začetku minulega tedna je vodja ukrajinske delegacije Mihajlo Podoljak dejal, da so pogajanja zastala. Dan za tem je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ukrajinske oblasti obtožil, da ne želijo nadaljevati pogovorov.

Po navedbah ruskih tiskovnih agencij sta se delegaciji nazadnje srečali 22. aprila.