Menu Item
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru mini turneje po Evropi po Veliki Britaniji obiskal še Francijo. Med obiskom je zavrnil namigovanja, da naj bi se z zavezniki pogovarjal o pogojih za prekinitev ognja v vojni proti Rusiji. Dejal je, da sta s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom razpravljala predvsem o načrtu za ukrajinsko zmago in da bo zavrnil vsakršen mirovni načrt, ki bi vključeval predajo ozemlja.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je mini turnejo po Evropi, ki jo je danes začel na Otoku, nadaljeval z obiskom Pariza, kjer se je sestal s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom. Zelenski je v pogovoru z mediji med obiskom zavrnil namigovanja, da naj bi se z zavezniki pogovarjal o pogojih za prekinitev ognja v vojni proti Rusiji.
“To ni tema naših pogovorov. Rusija ima veliko dela z medijskimi dezinformacijami, zato so takšna poročila razumljiva,” je Zelenski odgovoril na novinarsko vprašanje. Dodal je, da sta z Macronom razpravljala predvsem o načrtu za ukrajinsko zmago in dejal, da bo zavrnil vsakršen mirovni načrt, ki bi vključeval predajo ozemlja.
Francoskemu predsedniku se je zahvalil za vso podporo. Ob tem je priznal, da so razmere na vzhodu Ukrajine težke in poudaril, da Ukrajina pred zimo potrebuje dodatno podporo Zahoda.
Macron je medtem sporočil, da mu je Zelenski predstavil strategijo Ukrajine za “naslednje tedne in mesece”. Ponovil je tudi, da Francija ostaja zavezana nadaljnji podpori Ukrajini proti ruski agresiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Londonu o “širši strateški razpravi”
Zelenski je mini turnejo po Evropi začel danes z obiskom v Londonu, kjer se je sestal z britanskim premierjem Keirom Starmerjem in generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. Govorili so predvsem o ukrajinskem načrtu za zmago v vojni proti Rusiji, kot je po navedbah AFP povedal britanski premier. “Gre za Ukrajino, a tudi za obrambo Zahoda in zagotavljanje varnosti,” pa je po pogovorih dejal novi generalni sekretar zveze Nato.
Še pred srečanjem je Starmerjev tiskovni predstavnik povedal, da današnji pogovori v Londonu ne bodo posvečeni konkretnim odločitvam, temveč “širši strateški razpravi” o nadaljnji podpori Ukrajini, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski in Starmer sta se najprej sestala ločeno, nato so potekali pogovori razširjenih delegacij. Poleg Rutteja sta bila med drugim prisotna tudi britanski obrambni minister John Healey in vodja generalštaba britanske vojske Tony Radakin.
Rutte se je prav tako ločeno sestal z britansko vojaško delegacijo na čelu s Starmerjem in po srečanju povedal, da Nato v ponedeljek začenja redno 14-dnevno jedrsko vojaško vajo. Gostili jo bosta Belgija in Nizozemska, sodelovalo pa bo 13 držav s približno 2.000 vojaki in 60 bojnimi letali.
“V tem negotovem svetu je ključno, da preizkusimo našo obrambo in jo okrepimo, da bodo naši nasprotniki vedeli, da je Nato pripravljen in se lahko odzove na vsako grožnjo,” je dejal. S tem je imel po navedbah medijev v mislih zlasti ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je večkrat zagrozil z možnostjo uporabe taktičnega jedrskega orožja.
Ukrajinski predsednik bo turnejo po Evropi, s katero si po navedbah AFP med drugim želi dodatno utrditi finančno in vojaško podporo Ukrajini, popoldan nadaljeval v Parizu s srečanjem s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Nato bo odpotoval v Rim, kjer se bo sestal z italijansko premierko Giorgio Meloni, v petek pa ima na programu še srečanje s papežem Frančiškom v Vatikanu ter obisk v Berlinu, kjer ga bosta sprejela kancler Olaf Scholz in predsednik Frank-Walter Steinmeier.
Obiske v evropskih prestolnicah je Zelenski naznanil v sredo, medtem ko je bilo zaradi odpovedi udeležbe ameriškega predsednika Joeja Bidna preloženo srečanje voditeljev članic kontaktne skupine za Ukrajino, ki bi moralo potekati v soboto v nemškem Ramsteinu.
Ukrajinski predsednik si še vedno prizadeva, da bi zahodne zaveznice Ukrajini odobrile uporabo svojega orožja za napade globoko na ruskem ozemlju. Številne države, vključno z ZDA, so do tega še vedno zadržane, saj bi takšno dovoljenje zanje pomenilo še bolj neposredno vključevanje v konflikt med Rusijo in Ukrajino.
Krepitev podpore v Evropi in severnoatlantskem zavezništvu je za Ukrajino ključna tudi v luči bližajočih se predsedniških volitev v ZDA, saj bi bila v primeru zmage republikanca Donalda Trumpa lahko pod vprašajem nadaljnja ameriška podpora.
V ruskem napadu na Odeso sedem mrtvih
Medtem je število smrtnih žrtev sredinega ruskega raketnega napada na Odeso naraslo na sedem, še deset ljudi je ranjenih, so danes sporočile tamkajšnje oblasti.
“Žal se je število smrtnih žrtev včerajšnjega ruskega raketnega napada povečalo na sedem,” je na družbenih omrežjih sporočil guverner regije Odesa Oleg Kiper. Po njegovih besedah so ruske rakete zadele kontejnersko ladjo, ki je plula pod panamsko zastavo. To naj bi bil tretji napad na civilno plovilo v pristaniškem mestu v nekaj dneh.
Medtem je ukrajinska vojska po lastnih navedbah v sredo uničila rusko skladišče iranskih brezpilotnikov šahed v Krasnodarju na jugu Rusije. Po podatkih generalštaba ukrajinske vojske je bilo v času napada v skladišču okoli 400 dronov. “Uničenje skladišča brezpilotnih letalnikov šahed bo bistveno zmanjšalo zmožnost ruskih okupatorjev, da terorizirajo miroljubne prebivalce ukrajinskih mest in vasi,” je generalštab zapisal na Telegramu.
Omenjeno skladišče je Ukrajina napadla z brezpilotniki. Ruska vojska je sicer po lastnih navedbah ponoči nad različnimi regijami, zlasti obmejnimi, sestrelila 92 ukrajinskih dronov, od tega 47 nad regijo Krasnodar, 15 nad Azovskim morjem, 12 nad regijo Kursk, preostale pa nad drugimi regijami, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje