Na vrhu Ukrajina-Jugovzhodna Evropa, ki poteka v Tirani, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski balkanske voditelje pozval k okrepljeni pomoči Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Opozoril je na pomanjkanje streliva in predlagal ustanovitev foruma obrambne industrije med Ukrajino in balkanskimi državami ter skupno proizvodnjo streliva. Udeleženci vrha so sprejeli skupno deklaracijo, v kateri so izrazili podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
“V obsežni vojni smo dokazali, da se je mogoče upreti in premagati tudi sovražnika, za katerega se je zdelo, da je eden najmočnejših na svetu. Vsak je lahko uspešen v obrambi, če sodeluje z različnimi narodi in če so ljudje dovolj motivirani za upor,” je v uvodnem nagovoru povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Zahvalil se je vsem balkanskim voditeljem za dosedanjo vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ob tem pa je opozoril na pomanjkanje streliva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V luči tega je predlagal ustanovitev posebnega foruma za obrambno industrijo med Ukrajino in balkanskimi državami ter predstavil predlog o skupni proizvodnji streliva.
“Ponosni smo, da v Ukrajini deluje približno 500 obrambnih podjetij, a to ni dovolj, da bi premagali ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vidimo težave pri dobavi streliva in zainteresirani smo za skupno proizvodnjo streliva z vami,” je pojasnil.
Prav tako je izpostavil potrebo po krepitvi sodelovanja z balkanskimi državami na področju logistike, trgovine, energetike, pa tudi pri zatiranju ruske dezinformacije. Dodal je še, da si Ukrajina in balkanske države zaslužijo biti del evropske in evroatlantske skupnosti, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Albanski premier Edi Rama je na vrhu ponovno obsodil rusko invazijo in poudaril, da je Ukrajina danes v Evropo zasidrana bolj kot kadarkoli prej. “Mnogi v Evropi trdijo, da bo ustavitev pomoči Ukrajini prinesla mir. To je absurdno in cinično. Vojne se ne ustavi z razorožitvijo žrtve,” je še dodal.
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je medtem dejal, da lahko le konstruktiven dialog in diplomacija vodita do miru v Ukrajini. “Srbija bo še naprej zagotavljala humanitarno pomoč ranljivemu prebivalstvu Ukrajine, pri čemer ostaja zavezana spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava,” je dodal.
Skupna deklaracija udeleženk
Udeleženci vrha so sprejeli skupno deklaracijo, v kateri izražajo podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja iz leta 1991. Mednarodno skupnost so pozvali k dodatni podpori Ukrajini in v deklaraciji poudarili, da je ruska invazija okrepila potrebo po združeni Evropi, ki se je sposobna soočiti z globalnimi izzivi.
Zavezali so se, da bodo okrepili prizadevanja za boj proti dezinformacijam ter sodelovali pri povojni obnovi Ukrajine in razminiranju njenega ozemlja.
Prav tako so se strinjali, da je treba pospešiti prizadevanja za napredovanje držav Zahodnega Balkana, Ukrajine, Moldavije in Gruzije na poti v EU. Ob tem so še podprli Ukrajino v njenih prizadevanjih, da postane članica zveze Nato takoj, ko bodo varnostne razmere to dopuščale. Deklaracija sicer na zahtevo Vučića ne omenja sankcij proti Rusiji.
Vrha v Tirani so se med drugim udeležili še hrvaški premier Andrej Plenković, kosovska predsednica Vjosa Osmani, bolgarski premier Nikolaj Denkov in predsednica Moldavije Maia Sandu. Rama in Zelenski pa sta pred začetkom vrha podpisala sporazum o sodelovanju, ki bo po njunih besedah krepil in izboljšal prijateljstvo med državama.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje