Želve velikanke se po skoraj 150 letih vračajo na galapaški otok

Skoraj 150 let po tem, ko so z otoka Floreana v ekvadorskem galapaškem otočju odpeljali zadnje želve velikanke, se je ta vrsta v petek vrnila, saj so izpustili več deset mladih križancev, da bi začeli obnavljati osiromašen ekosistem otoka.

158 novih osebkov, starih od 8 do 13 let, je začelo raziskovati življenjski prostor, ki ga bodo v prihodnjih letih preoblikovali. Njihova izpustitev se je natančno ujemala s prihodom prvega zimskega deževja v tej sezoni.

"Dovolj so velike za izpustitev in se lahko ubranijo pred tujerodnimi živalmi, kot so podgane in mačke," je dejal Fredy Villalba, direktor vzrejnega centra Narodnega parka Galapagos na otoku Santa Cruz, pri čemer je poudaril, da so za Floreano posebej izbrali najboljše primerke z najmočnejšim rodovnikom.

Te mlade osebke, od skupno 700 načrtovanih za Floreano, bodo v naravo izpuščali postopoma. Po besedah Christiana Seville, direktorja za ekosisteme v Narodnem parku Galapagos, imajo od 40 do 80 odstotkov genskega zapisa vrste Chelonoidis niger, vrste, ki je izumrla pred 150 leti.

Rodovnik teh križancev izvira z območja vulkana Wolf na otoku Isabela, kar še danes bega znanstvenike. Z izbiro odraslih osebkov z najmočnejšo gensko zasnovo želi vzrejni program po besedah Seville postopoma vrniti izumrlo vrsto s Floreane v njeno nekdanjo čisto obliko.

Pred dvema stoletjema je na Floreani živelo približno 20.000 želv velikank. Vendar pa so kitolov, uničujoč požar in neusmiljeno izkoriščanje s strani človeka sčasoma pripeljali do njihovega popolnega izumrtja na tem otoku.

"Z genetskega vidika je ponovna naselitev te vrste s pomembnim genetskim deležem prvotne vrste ključnega pomena," je za tiskovno agencijo Associated Press povedal biolog Washington Tapia.

Tapia, raziskovalec in direktor podjetja Biodiversa-Consultores, ki je specializirano za Galapaške otoke, je poudaril, da pri tem procesu ne gre le za številke, temveč za obnovo izgubljenega rodovnika.

V prihodnosti bo več želv kot prebivalcev

Floreana, otok, ki obsega približno 173 kvadratnih kilometrov, je vulkanskega izvora in najjužnejša točka galapaškega otočja. Leži sredi Tihega oceana, približno 1.000 kilometrov od celinske obale, in ostaja odročno ter ključno ekološko območje.

Ponovno naseljene želve na Floreani bodo svoj življenjski prostor delile z okoli 200 prebivalci, pa tudi s plamenci, legvani, pingvini, galebi in kragulji. Spopasti pa se bodo morale tudi s tujerodnimi rastlinskimi vrstami, kot sta robida in guava, ter z živalmi, kot so podgane, mačke, prašiči in osli. Te tujerodne vrste, ki so na otok prišle zaradi človekove dejavnosti, pomenijo morebitno grožnjo najnovejšim prebivalcem otoka.

Prebivalka Floreane Verónica Mora je izpustitev želv opisala kot uresničitev sanj. "Vidimo uresničitev projekta, ki se je začel pred več leti," je dejala in dodala, da je skupnost izjemno ponosna na vrnitev želv velikank.

Združeni narodi so Galapaško otočje leta 1978 razglasili za območje svetovne naravne dediščine. To priznanje odraža edinstveno bogastvo kopenskih in morskih vrst na otokih, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje na svetu.