Menu Item
Od 3. avgusta do konca leta bomo Zemljani živeli "na puf" in si za ohranjanje življenjskega sloga do konca leta od zanamcev "izposojali" naravne vire. Slovenci smo svoje porabili že sredi aprila.
Predstavljajte si naslednjo zgodbo: Prišli ste v gostilno, naročili ste jed in čakate, da jo natakar prinese.
Malce za vami pride v gostilno možak, sede in čaka natakarja. Ko se ta z vašo jedjo vrne iz kuhinje, možak vstane, natakarju vzame vašo jed in jo poje. “Oprostite, nisem mogel čakati, preveč sem bil lačen,” reče v opravičilo. Ker ste vljudni, potrpite in poveste, da boste počakali na jed, potem pa vam natakar, ko se vrne iz kuhinje, pove, da te jedi ne morete več dobiti, ker je zmanjkalo sestavin. Drugega pa nimajo. Kaj boste storili? Najverjetneje boste razočarani in jezni odšli v drugo gostilno. Kaj pa če je druga gostilna predaleč? Ali pa je sploh ni?
Zdaj pa si predstavljajte, da je gostilna naš planet, jed, ki ste jo naročili, pa njeni naravni viri. Kdo je v tem primeru možak, ki si je vašo jed “izposodil”? Ta možak je človeštvo, ki trenutno živi na Zemlji, vi pa predstavljate naše zanamce. To, kar je možak naredil vam, namreč mi delamo zanamcem. Za to, da lahko živimo tako, kot živimo, uporabljamo “njihove” naravne vire – zrak, vodo, zemljo, drevesa, rastline, divje živali, rudno bogastvo, nafto in celo sončno svetlobo.
Strokovnjaki temu pravijo, da živimo prek zmožnosti samoobnove naravnih virov. Izračunamo lahko, kako hitro Zemlja naravne vire obnavlja in kako hitro jih človeštvo porablja in kdaj človeštvo porabi vire, ki jih je Zemlja sposobna obnoviti v enem letu. Letos bo ta dan jutri, 2. avgusta.
Še pred letom 2050 bomo potrebovali že dve Zemlji
Dan se uradno imenuje svetovni dan ekološkega dolga (angl. Earth Overshoot Day), vsako leto pa ga izračunajo pri organizaciji Global Footprint Network (GFN).
Kot piše organizacija, je človeštvo večino zgodovine uporabljalo naravne vire za zagotavljanje hrane in ustvarjanje izdelkov, za gradnjo mest in cest in sproščanje ogljikovega dioksida s hitrostjo, ki je še bila v okviru Zemljinega “proračuna”. V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil ta kritični prag presežen in človeška poraba je začela presegati to, kar je planet lahko proizvedel.
Trenutno bi, po podatkih GFN, človeštvo za zadovoljitev svojega povpraševanja po naravnih virih potrebovalo skoraj dve Zemlji. Na dobri poti smo, da bomo še pred sredino tega stoletja (do leta 2050) potrebovali vire že dveh planetov.
Tudi stroški izčrpavanja virov so vse bolj očitni. Najbolj očitna posledica prekomernega izčrpavanja so podnebne spremembe (ki so posledica izpustov toplogrednih plinov) z zelo širokimi učinki, ostale posledice pa so recimo krčenje gozdov, izgube živalskih in rastlinskih vrst (globalno izumiranje), erozija prsti, propadanje ribištva, onesnaževanje s plastiko.
Negotovost zaradi pomanjkanja virov pa lahko povzroči tako gospodarski stres (kot je inflacija) kot konflikte – od državljanskih nemirov do vojn med državami.
Letos je “dan prekoračitve”, kot svetovni dan ekološkega dolga tudi imenujejo, padel na 2. avgust, pet dni kasneje kot lani. Vendar to ni razlog za veselje, saj globalni trend kaže, da se datumi nezadržno premikajo proti začetku leta. V zadnjih desetih letih je bil najkasnejši datum 22. avgust – leta 2020, ko je bilo gospodarstvo (in s tem poraba virov) upočasnjeno zaradi pandemije covida.
Slovenci svoj dolg ustvarjamo precej hitreje kot svet v poprečju. Svoj dan ekološkega dolga smo obeležili že 18. aprila, o čemer smo že pisali. Lahko pa si izračunate tudi lasten dan ekološkega dolga. Slovenija je prva država v EU, ki je ekološki odtis vključila v nacionalno strategijo razvoja. Cilj zmanjševanja ekološkega odtisa je zajet tudi v Nacionalnem programu varstva okolja do leta 2030.
Kako lahko zmanjšamo ekološki dolg?
Pri GFN so prepričani, da to lahko storimo. Kot glavne načine navajajo zeleni prehod, energetsko učinkovitost in učinkovito ravnanje z odpadki oziroma življenje brez njih.
Približno tri četrtine emisij toplogrednih plinov izvira iz porabe fosilnih goriv, zato je treba globalne emisije ogljikovega dioksida čim prej zmanjšati, piše GFN na svoji spletni strani. Da bi zaustavili globalno segrevanje, moramo postopno opustiti porabo zalog fosilnih goriv (premog, nafta in plin) in vlagati v obnovljive vire energije. Morali bi se osredotočiti tudi na energetsko učinkovitost naših zgradb, naprav in sistemov. Prepolovitev globalnih emisij CO2 bi dan ekološkega dolga premaknila za 89 dni, so izračunali.
Zeleni prehod zahteva spremembo vsakodnevnih navad, miselnosti in vizije.
Uporaba javnega prevoza, zmanjševanje porabe vode, hrane in elektrike ter ločevanje odpadkov so le nekatera osnovna vedenja, ki bi jih morali uvesti in se jih držati. Prepolovitev avtomobilskega onesnaževanja v mestih bi dan ekološkega dolga premaknila za 10 dni; če bi prepolovili količino zavržene hrane in se preusmerili na prehrano z nizko vsebnostjo beljakovin, bi lahko datum dolga premaknili za 42 dni, še pišejo na spletni strani Global Footprint Network.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje