Menu Item
Vedno znova poročamo o neslavnih rekordih. Lansko leto je bilo najtoplejše v zgodovini, rekordno je bilo tudi letošnje poletje. Znanstveniki v nedavni študiji trdijo, da so odkrili manjkajoči del sestavljanke, zakaj se Zemlja vse hitreje segreva.
Vsako leto je toplejše. Po podatkih službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) je bilo lansko leto najtoplejše doslej, saj je dvig temperature zemeljskega površja skoraj presegel kritično mejo 1,5 stopinje Celzija.
A vrsta letošnjih rekordnih temperatur povečuje verjetnost, da bo najbolj vroče leto v zgodovini postalo leto 2024, je pred časom opozorila namestnica direktorja C3S Samantha Burgess. Da je bilo letošnje poletje rekordno vroče, je C3S zapisal septembra. Še posebej nadpovprečne temperature so bile izmerjene v avgustu – na globalni in evropski ravni. Tudi podatki Agencije RS za okolje (Arso) kažejo, da je bil letošnji avgust v Sloveniji najtoplejši, odkar na agenciji opravljajo meritve.
Jasno je, da se oceani vse bolj segrevajo, ledeniki pa talijo. Znanstveniki pa se sprašujejo, zakaj.
Po njihovih navedbah je jasno, da vročino spodbuja več dejavnikov, predvsem onesnaženje, ki zaradi zgorevanja fosilnih goriv segreva planet, pa vremenski pojavi, kot je el niño. A samo ti dejavniki ne pojasnjujejo nenavadno hitrega dviganja temperatur, piše CNN.
Nizkoležeči oblaki odbijajo sončno svetlobo
Znanstveniki v najnovejši študiji, objavljeni v četrtek v reviji Science, trdijo, da so odkrili manjkajoči del sestavljanke.
To so oblaki. Izsledki raziskave kažejo, da hitro segrevanje pospešuje pomanjkanje nizkoležečih oblakov nad oceani, kar bi lahko imelo skrb vzbujajoče posledice za segrevanje v prihodnosti. Gosti, nizkoležeči oblaki, imajo pomembno vlogo, saj odbijajo precej sončne svetlobe nazaj v vesolje.
“Preprosto povedano, manj svetlih in nizkih oblakov bi lahko pomenilo, da je planet ‘potemnel’, torej vse več sončne svetlobe prodre do Zemlje,” meni avtor poročila in podnebni fizik Helge Goessling. Za merjenje odbojnosti s površine teles se uporablja mera, imenovana albedo. Od zemeljskega površja bi se moralo v vesolje praviloma odbiti približno 30 odstotkov sončne svetlobe, a postaja ta odstotek vedno manjši.
Poročilo navaja, da se albedo od 70. let 20. stoletja zmanjšuje, deloma tudi zaradi taljenja snega. Površje in voda tako absorbirata vse več sončne energije in tako se planet segreva, piše CNN.
Znanstveniki so pregledali Nasine satelitske podatke, podatke o vremenu, podnebne modele in ugotovili, da se je zaradi nizkoležečih oblakov lanski albedo spustil na rekordno nizko raven. Iz študije izhaja tudi, da se je na območju, vključno z deli severnega Atlantskega oceana, še posebej zmanjšala oblačnost. Goessling je za CNN dejal, da je lansko leto vključeno v desetletje trajajoče upadanje nizke oblačnosti.
“Če se to dogaja, so napovedi o segrevanju morda podcenjene”
Po njegovih besedah se nizki oblaki najbolje razvijajo v hladnem in vlažnem spodnjem ozračju.
Ko se površje planeta segreva, se oblaki stanjšajo ali popolnoma razpršijo, kar povzroči zapleteno povratno zanko – nizkoležeči oblaki izginjajo, njihovo izginjanje pa povzroča segrevanje Zemlje.
“Če se to dogaja, so napovedi o prihodnjem segrevanju morda podcenjene in v prihodnosti lahko pričakujemo še intenzivnejše segrevanje,” je ocenil Goessling.
Strokovnjak za atmosfero z ameriškega laboratorija Lawrence Livermore Mark Zelinka, ki sicer ni sodeloval v študiji, je ocenil, da gre za smiselno dejstvo. Meni, da imajo oblaki ključno vlogo pri segrevanju, saj delujejo kot sončna zaščita Zemlje.
“Že majhne spremembe v oblačnosti lahko drastično vplivajo na Zemljin albedo,” je komentiral za CNN.
S tem se strinja tudi klimatolog Tapio Schneider. “Če to drži, bomo morda priča intenzivnejšemu globalnemu segrevanju, kot so kazale dosedanje napovedi,” je dodal. Avtor študije Goessling je za CNN dejal še, da so oblaki, čeprav se zdijo preprosti, izjemno zapleteni, in znanstveniki še zdaleč niso razvozlali, kako se vedejo. “So eden največjih glavobolov v znanosti o podnebju,” je sklenil.
Po mnenju stroke še ni povsem jasno, kako se bodo oblaki odzivali na globalno segrevanje, a bo po oceni Zelinke od njihovega odziva odvisno, kako se bo segrevala Zemlja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje