Menu Item
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump s svojimi izjavami o zavzetju Grenlandije, Panamskega prekopa in Kanade že tedne razburja. Sinočnjim omembam morebitnega vojaškega posredovanja so nato sledile "zemljevidne vojne" na družbenih omrežjih s kanadsko vladajočo stranko. Poleg pričkanja na družbenem omrežju pa Trumpove provokacije puščajo evropske voditelje osuple in z vprašanjem, kaj bi za EU pomenil ameriški napad na Grenlandijo.
Donald Trump bo 47. predsednik ZDA postal čez 12 dni, a s svojimi provokacijami že zdaj priteguje vso pozornost svetovne javnosti. V zadnjih tednih razburjajo njegove ozemeljske zahteve po Grenlandiji, Panamskem prekopu in Kanadi. Temperaturo je povišal v torek z izjavo, da v primeru Paname in Grenlandije ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja.
Vojske v primeru Kanade ni omenjal, združitev z ZDA bi namreč dosegel z ekonomskim pritiskom. Trumpove besede so zbodle vladajočo kanadsko Liberalno stranko, ki jo je do nedavnega vodil premier Justin Trudeau. Stranka je “za vse, ki so morebiti zmedeni”, na omrežju X objavila zemljevid ZDA in Kanade ter jasno označila ameriško in kanadsko ozemlje. Trump je kmalu za tem odgovoril na omrežju Truth Social, kjer je celotno Severno Ameriko obarval v barve zastave ZDA.
Če pričkanja na družbenih omrežjih pustimo ob strani, so Trumpove provokacije naletele na resne odzive številnih državnikov. Panamski zunanji minister Javier Martínez-Acha je takoj po sredini izjavi o možnosti vojaškega posredovanja dejal, da bo prekop ostal v njihovih rokah, o njegovi suverenosti pa da se ne bodo pogajali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Danska je medtem sporočila, da ni zaskrbljena zaradi zahtev po Grenlandiji, ki je kljub avtonomiji njeno ozemlje. Zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je prepričan, da država ni v zunanjepolitični krizi. “Poskušam se držati realnosti. Mislim, da bi si vsi naredili uslugo, če bi se nekoliko umirili,” je poudaril. Ob tem je spomnil na strateški interes Washingtona do Arktike, zlasti v kontekstu naraščajočih globalnih napetosti in podnebnih sprememb. Dodal je, da Danska ostaja odprta za dialog z ZDA za okrepitev sodelovanja v regiji, poroča španska tiskovna agencija EFE.
“Voditelji EU so osupli nad izjavami”
Podporo Danski je v tem primeru v sredo izrekel francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, ki je v radijskem intervjuju poudaril, da EU ne bo dovolila nikomur, da napada njene suverene meje. “Smo močna celina. Moramo se še okrepiti,” je povedal. Iz nemške vlade so sporočili, da Nemčija verjame v načelo, da se meja ne sme premikati s silo. Nemški kancler Olaf Scholz pa je pozneje sporočil, da so voditelji EU osupli nad izjavami Trumpa. “V mojih pogovorih z našimi evropskimi partnerji je bilo opazno nerazumevanje, ko gre za trenutne izjave ZDA glede načela nedotakljivosti meja,” je dodal.
Tiskovna predstavnica Evropske komisije Paula Pinho je medtem poudarila, da je treba spoštovati suverenost držav. Na vprašanje, ali za Grenlandijo velja klavzula o vzajemni obrambi, ki članice EU zavezuje k medsebojni pomoči v primeru napada, pa je odgovorila pritrdilno. “Vendar dejansko govorimo o nečem izjemno teoretičnem,” je še dodala.
“Ideja, izražena v zvezi z Grenlandijo, očitno ni dobra, še pomembneje pa je, da se očitno ne bo uresničila,” pa je Trumpove besede komentiral odhajajoči državni sekretar Antony Blinken in dodal, da o tem ne bi smeli izgubljati besed.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje