Po več kot desetletju pogajanj so države Združenih narodov (ZN) sprejele dogovor o zaščiti morja in oceanov na območjih mednarodnih voda.
Po več kot desetletju pogajanj so države v soboto zvečer – po 38 urah pogovorov na sedežu ZN v New Yorku – dosegle zgodovinski dogovor o zaščiti svetovnih oceanov, poroča BBC. Pogajanja so trajala leta, zaznamovala pa so jih nesoglasja o financiranju in ribolovnih pravicah.
Po zdaj sprejeti pogodbi o odprtem morju (ang. High Seas Treaty) bo do leta 2030 trideset odstotkov morij uvrščenih med zavarovana območja. Narava na teh območjih bo zavarovana, s čimer ji bomo dali možnost, da se obnovi. Zadnji mednarodni sporazum o zaščiti oceanov pred tem je bil podpisan daljnega leta 1982 (Konvencija ZN o pomorskem mednarodnem pravu).
Dve tretjini svetovnih oceanov trenutno spadata v območje mednarodnih voda. To pomeni, da imajo tam vse države pravico do ribolova, ladijskega prometa in raziskav. Doslej je bil zaščiten le približno odstotek teh voda – znanih kot odprto morje.
Morski živelj zunaj tega območja – torej v veliki večini mednarodnih voda – pa je izpostavljen velikim tveganjem, med drugim zaradi ladijskega prometa, pretiranega ribolova in podnebnih sprememb. Po zadnjih ocenah Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) skoraj desetini morskih vrst grozi izumrtje.
PROFIMEDIA
Nova zaščitena območja, vzpostavljena v pogodbi, bodo omejila obseg ribolova, ladijske poti in raziskovalne dejavnosti, kot je globokomorsko rudarjenje – pri katerem minerale kopljejo iz morskega dna 200 metrov ali več pod površjem.
Okoljevarstveniki so zaskrbljeni, saj tako rudarjenje moti razmnoževanje morskih živali, povzroča hrup ter lahko ogrozi živelj zaradi strupenih snovi, uporabljenih pri teh dejavnostih. Vse take dejavnosti globoko na morskem dnu bodo po novem predmet strogih okoljskih predpisov in nadzora.
PROFIMEDIA
Dugong je vrsta morskega sesalca, ki je bila nekdaj precej pogosta, danes pa v divjini živi le še okrog tisoč teh živali.
Iz morja za zdravje vseh
Eno od glavnih vprašanj, o katerem so se pogajali, je zadevalo izmenjavo morskih genetskih virov. Gre za biološke materiale iz rastlin in živali v morjih, ki so lahko uporabni, na primer za izdelavo zdravil, pri industrijskih procesih in za prehrano.
Bogatejše države imajo namreč dovolj denarja za globokomorsko raziskovanje, revnejše države pa so želele zagotoviti, da bodo vse odkrite koristi enakovredno razdeljene.
Morske spužve so na primer vir sestavin za zdravljenje različnih bolezni. V 1950-ih so iz ene od vrst pridobili prve učinkovine za zdravljenje levkemije, v 1980-ih pa za zdravljenje aidsa. Obetajo še veliko več, med drugim znanstveniki raziskujejo njihovo antibakterijsko delovanje.
PROFIMEDIA
Znanega le malo
Eden od izzivov je to, da nihče ne ve, koliko so vredni oceanski viri in torej, kako bi jih lahko razdelili, je poudaril Robert Blasiak, raziskovalec oceanov z univerze v Stockholmu. “Predstavljate si velik televizor visoke ločljivosti. Na velikanskem ekranu delujejo samo trije ali štirje piksli – tako je videti naše znanje o globokih morjih. Zabeležili smo približno 230.000 morskih vrst, ocenjujemo pa, da jih je več kot dva milijona,” je povedal.
Aktivistka za oceane pri Greenpeaceu Laura Melle je pohvalila države, da so “premostile razlike in sprejele pogodbo, ki bo omogočila varovanje oceanov, boljšo odpornost na podnebne spremembe ter zaščito življenj milijard ljudi”.
“To je zgodovinski dan za ohranjanje narave in znak, da lahko v razdeljenem svetu varovanje narave in ljudi zmaga nad geopolitiko,” je dodala.
Dogovor je dosežen, države pa morajo sporazum zdaj ratificirati in se nato znova sestati, da bo tudi uradno potrjen. Nato jih čaka še veliko dela, preden ga bodo lahko začele izvajati v praksi. Med drugim morajo ustanoviti uradne organe, kot sta znanstveni in tehnični odbor, ki bodo nadzirali izvajanje sporazuma.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!