Zgrozili se boste, ko boste videli, kako končajo oblačila hitre mode

Foto: PROFIMEDIA

V času, ko planet trpi zaradi onesnaženosti in svetu grozi obsežna okoljska katastrofa, modna industrija in veliki proizvajalci hitre mode le še poslabšujejo razmere z nezakonitim odlaganjem odpadkov v državah v razvoju. Predeli Afrike se utapljajo v milijonih rabljenih oblačil, ki jih vsako leto dostavi industrija hitre mode.

Prodajalci hitre mode le manjši del oblačil reciklirajo, večino, kot poroča Daily Mail, pošiljajo v mesta, kot je Akra, prestolnica Gane, kjer kupi rabljenih oblačil ustvarjajo prizore, ki so videti kot postapokaliptični scenarij. Težava, s katero se spopadajo podjetja s svojimi trajnostnimi programi, je čas in denar, porabljen za preoblikovanje. Zanje je najpreprostejša rešitev, da problem preselijo, torej oblačila preprosto pošljejo drugam. Na primer v Afriko.

Na desetine afriških držav je skušalo prepovedati uvoz tistega, čemur v Gani pravijo “obroni wawu” ali “mrtva oblačila belih ljudi”, ker je dotok ogromen in kakovost oblačil tako slaba, da jih ni mogoče nositi. ABC navaja, da več kot 15 milijonov rabljenih oblačil prispe iz Združenega kraljestva, Evrope, Severne Amerike in Avstralije. Vsaj 40 odstotkov jih je slabe kakovosti, zaradi česar so brez vrednosti in jih pošljejo naravnost na odlagališča, ki se prelivajo v naseljena območja.

Tako je v Akri iz plasti odvrženih oblačil zrasel 20 metrov visok hrib.

Vsako leto se po vsem svetu proizvede več kot 100 milijard kosov oblačil, 85 odstotkov pa jih odložijo na odlagališča ali sežgejo. Naval poceni oblačil škoduje tudi domači tekstilni industriji v Afriki, saj njihovi proizvajalci ne morejo konkurirati s ceno.

“Včasih smo izdelovali oblačila, zdaj pa je prišla ta nova oblika kolonializma … Svoje izdelke želijo pripeljati na ta način, zato nam ne dovolijo izdelovati naših,” je za revijo Bright povedal ugandski trgovec z rabljenimi oblačili.

Leta 2015 je del Vzhodnoafriške skupnosti (EAC) sprožil zahtevo za prepoved uvoza oblačil oziroma za zaustavitev do leta 2019. A kot piše The Stern Opportunity, so zahtevo umaknili zaradi ultimata ZDA – zagrozile naj bi z umikom pobud iz zakona o afriški rasti in priložnostih, če ne bodo odnehale. Omenjeni zakon je trgovinski program, ki državam v podsaharski Afriki daje prednostni dostop do ameriških trgov, kar jim omogoča brezcarinski izvoz izdelkov.