Zlomljene kosti in množične aretacije: svoboda govora in protestiranja na preizkušnji

Pravica do svobode govora in protestiranja je v zadnjih dveh letih na udaru, je v posebnem poročilu z naslovom Solidarnost kot zločin opozorila Mednarodna federacija za človekove pravice (FIDH). Po oktobru 2023 vlade držav za zatiranje solidarnosti s Palestinci uporabljajo protiteroristično zakonodajo in argument boja proti antisemitizmu, so še izpostavili v poročilu. Priča smo "kriminalizaciji nestrinjanja" - pri čemer nestrinjanje pomeni nasprotovanje kršitvam mednarodnega prava.

Poročilo, ki je obravnavalo Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in ZDA, opozarja, da so novinarji, akademiki, študenti, aktivisti, umetniki in številni drugi, ki izražajo solidarnost s Palestinci in nasprotovanje izraelski politiki do Palestine, deležni cenzure, nadzora, pravnih sankcij in zastraševanj ter drugih represivnih ukrepov. S tem pa so kršene pravice do svobode govora, združevanja in zbiranja. Poročilo ob tem ugotavlja, da je poseganje oblasti v omenjene pravice in svoboščine v luči dokumentov in pravnih standardov na področju človekovih pravic nepotrebno in nesorazmerno ter temelji na pogosto nejasnih in preširokih interpretacijah varnosti in javnega reda. Kot so še zapisali avtorji poročila, je na preizkušnji legitimnost mednarodnega sistema človekovih pravic.

"Ta trend odraža skrb vzbujajoč premik proti normalizaciji izrednih ukrepov pri obravnavanju drugačnih mnenj," je za Guardian povedala Yosra Frawes, vodja oddelka za Magreb in Bližnji vzhod pri FIDH.

Aktivisti z zlomljenimi kostmi

Verjetno najbolj očiten primer zahodne države, kjer je svoboda govora in miroljubnega protesta v zadnjem času na preizkušnji, je Nemčija. Aktivisti so v tem obdobju na družbenih omrežjih objavili številne posnetke s protestov v Berlinu, na katerih policija nasilno obračunava s protestniki. Po incidentu zoper Kitty O’Brien je bila sprožena notranja preiskava v policiji.

Kitty O’Brien, nebinarna oseba, je konec avgusta protestirala proti ubijanju novinarjev v Gazi. S posnetka, ki je preplavil omrežja, je razvidno, da jo je policist med prerivanjem in kričanjem s pestjo dvakrat udaril v nos. Kot je O’Brien pozneje povedala, je imela zaradi udarcev zlomljen nos, med aretacijo naj bi ji policist tudi zlomil roko in pri tem poškodoval radialni živec. "Težko opišem, kako je tukaj," je povedala na posnetku, na katerem ima modrico pod očesom. "Je kot ulično bojevanje, le da so oni v polni bojni opremi, mi pa imamo kefije. Veliko je bilo govora o nemškem občutku krivde, a lahko vam z gotovostjo povem, da ko pogledam tem policistom v oči, tam ni niti sledu krivde."

"Moji prijatelji imajo zlomljene nosove, zlomljena zapestja, eden celo zlomljeno hrbtenico, in številne druge poškodbe," je povedala za irski javni medij RTE. "Nemčijo, ki se predstavlja kot demokratična država, bi morali na mednarodni ravni obsoditi zaradi načina, kako se vede do protestnikov. To je povsem absurdno."

Strokovnjaki ZN: Vztrajen vzorec policijskega nasilja

Pred dnevi so strokovnjaki Združenih narodov Nemčijo pozvali, naj ustavi policijsko nasilje zoper aktiviste, ki izražajo solidarnost s Palestinci. "Zaskrbljeni smo zaradi vztrajnega vzorca policijskega nasilja," je v izjavi za javnost zapisalo šest strokovnjakov, med njimi prvopodpisana posebna poročevalka za pravico do mirnega zbiranja in združevanja Gina Romero. Nemčijo so pozvali, naj spoštuje svoje obveznosti na področju človekovih pravic ter naj spoštuje in omogoča pravico do mirnega zbiranja in protestiranja za vse, brez diskriminacije.

"Nemčija mora podpirati – ne zatirati – dejanja, ki si prizadevajo ustaviti zločine proti človečnosti in genocid," so poudarili. "Nobene okoliščine ne morejo upravičiti nepotrebnega in pretiranega policijskega nasilja ali neupravičene kriminalizacije pri uveljavljanju temeljnih svoboščin."

Razočarani nad omejitvami svobode govora

Novinarka Maja Derčar, ki dela kot dopisnica iz Nemčije za RTV Slovenija, je za N1 povedala, da se je Nemčija po oktobru 2023 znašla v nekakšnem notranjem konfliktu med podpiranjem Izraela in branjenjem svobode govora. A videti je, da je v teh dveh letih nad svobodo govora prevladal tako imenovani Staatsräson (državni interes, ki vodi politične odločitve): politična zavezanost in popolna podpora Izraelu, je pojasnila Derčar. Tudi Mednarodna federacija za človekove pravice je v poročilu navedla, da je več nemških uradnikov uporabilo omenjeni izraz v povezavi z izraelsko varnostjo. "Po 7. oktobru 2023 je bila v Nemčiji očitna zmedenost glede tega, kaj se sme reči, koga se sme podpreti, kdaj se svoboda govora sprevrže v antisemitizem. Od takrat naprej lahko upravičeno govorimo, da so ljudje v Nemčiji razočarani glede svobode govora," je še dejala Derčar.

Inštitut za merjenje javnega mnenja Allensbach tako ugotavlja, da ima vse več ljudi v Nemčiji občutek, da ne morejo povsem izraziti svojega mnenja oziroma so pri tem previdni. Če je še leta 1990 78 odstotkov prebivalcev menilo, da vlada popolna svoboda govora, zdaj tako meni okrog 40 odstotkov, je povedala sogovornica. Največji razkorak v zadnjih dveh letih se je pokazal na področju medijev: velika večina ljudi je namreč menila, da je poročanje o Gazi izrazito pristransko.

Poročanje ali propaganda?

"Tako rekoč do letošnje pomladi so v nemški osrednji informativni oddaji Tagesschau povzemali le izjave izraelske vojske ter vlade," je povedala Derčar. "Izraelske napade so označevali za ’reakcije’, ’protinapade’ ali ’vojaški odgovor’, agresijo pa so pripisovali Hamasu. Tudi vsi zasebni mediji iz imperija Axel Springer, kot so Bild, Politico, Die Welt in drugi, so trdno na strani Izraela. Šele po popolni izraelski blokadi humanitarne pomoči, ko se je kritično odzvala tudi nemška vlada, so javni mediji začeli poročati o ’sumu genocida’ v Gazi."

Cenzura in "škandali" pa so se dogajali tudi na področju kulture, je spomnila. Simptomatično je bilo, da je obletnico osvoboditve taborišča Buchenwald zasenčil preklic vabila izraelsko-nemškemu filozofu Omriju Boehmu, ki bi moral nastopiti kot osrednji govorec. Boehm se namreč zavzema so sobivanje Judov in Palestincev v isti državi, zaradi česar mu očitajo – sovraštvo do Judov.

Kot rečeno, pa je Nemčija samo ena od držav, kjer je solidarnost s Palestinci preganjana. Poročilo Mednarodne zveze za človekove pravice je opozorilo, da se podobno dogaja tudi v Franciji, Veliki Britaniji in v ZDA pa tudi marsikje drugje.

Aretacije starejših in oseb s posebnimi potrebami

V Veliki Britaniji so številne kritike sprožile množične aretacije protestnikov, ki javno nasprotujejo genocidu v Gazi in ki podpirajo organizacijo Palestine Action. Gre za aktivistično gibanje, ki se zavzema za konec britanske in evropske podpore izraelski vojaški industriji. V ta namen je izvedlo več sabotaž in drugih oblik neposredne akcije, da bi preprečilo proizvodnjo oziroma dostavo orožja in opreme, ki se uporablja proti Palestincem. Julija 2025 je britanska vlada organizacijo Palestine Action razglasila za teroristično organizacijo, kar je sprožilo številne kritike. Komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je potezo označil za "nesorazmerno in nepotrebno" ter pozval k njeni razveljavitvi. Britansko vlado je pozval, naj ustavi kazenski pregon protestnikov, ki je bil sprožen zaradi prepovedi omenjene organizacije.

Policija je kljub temu nadaljevala z aretacijami protestnikov, ki so protestirali tako, da so v rokah držali napis "Nasprotujem genocidu, podpiram Palestine Action". Med več sto aretiranimi v zadnjih mesecih so bili tudi starejši in osebe s posebnimi potrebami. Komisar za človekove pravice Sveta Evrope Michael O’Flaherty je prejšnji teden pozval britansko vlado, naj pregleda zakonodajo, saj da trenutni pravni okvir britanskim oblastem omogoča "uvajanje pretiranih omejitev svobode zbiranja in izražanja ter tveganje pretiranega policijskega nadzora".

Soustanoviteljica Palestine Action Huda Ammori je medtem sprožila pravni spor glede prepovedi organizacije. Britansko notranje ministrstvo je vložilo pritožbo, s čimer je želelo preprečiti omenjeni postopek, a je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo. Postopek naj bi se tako nadaljeval prihodnji mesec, je poročal Guardian.

Zaradi aktivizma v postopku deportacije

V ZDA so se izraelski agresiji na Gazo uprli predvsem študenti na kampusih, čemur so sledile množične aretacije. Poročilo izpostavlja, da so številne protestnike obtožili težkih kaznivih dejanj. To se je sicer dogajalo že v času prejšnjega predsednika Joeja Bidna in se nadaljevalo oz. še zaostrilo v času administracije Donalda Trumpa. Slednja je univerzi Columbia, kjer je bil spomladi 2024 eden od centrov študentskega vrenja, napovedala ukinitev javnih sredstev v višini 400 milijonov dolarjev letno, ker da niso uspeli zaščititi judovskih študentov pred stalnim nadlegovanjem. Univerza je pod pritiskom pristala na nekatere vladne zahteve, med njimi tudi zahteve, povezane s pravico do protestiranja na območju univerze.

Znan je primer Mahmuda Halila, študenta palestinskih korenin, ki je študiral mednarodne odnose na univerzi Columbia in ki je bil zaradi svoje vidne vloge na propalestinskih protestih zaprt. Marca 2025 mu je zunanje ministrstvo preklicalo zeleno karto, nato pa so ga aretirali agenti Službe za priseljevanje in carine (ICE). Aretirali so ga na podlagi argumenta, da njegovo delovanje ogroža ameriške zunanjepolitične interese. Bela hiša mu je očitala širjenje Hamasove propagande. Halil je bil več kot sto dni v priporu ICE v Louisiani, čeprav ni bil obtožen nobenega kriminalnega dejanja. Junija 2025 je zvezni sodnik Michael Farbiarz odločil, da je bila pravna podlaga za poskus deportacije v Halilovem primeru verjetno protiustavna in odredil njegovo izpustitev iz pripora. Halilu, ki je poročen z ameriško državljanko, s katero imata v ZDA rojenega sina, sicer še vedno grozi izgon, saj naj v vlogi za zeleno karto ne bi razkril vseh zahtevanih informacij.

Trumpova vlada je zaradi izražanja solidarnosti s Palestinci sicer aretirala tudi študente oz. akademike Rümeyso Öztürk, Badarja Khana Surija in Mohsena Mahdavija, vendar jih je po odločitvah sodišč izpustila na prostost. Proti vsem je bil sprožen postopek izgona iz ZDA.

Z represijo so se soočali tudi francoski študenti in aktivisti. Francoski minister Gérald Darmanin je samo nekaj dni po 7. oktobru 2023 izdal ukaz o popolni prepovedi propalestinskih zborovanj, saj da bi takšni dogodki verjetno prispevali k motenju javnega reda in miru. Sodišče je popolno prepoved pozneje odpravilo, rekoč, da je treba presojati vsak primer posebej. Številni protesti so bili pozneje kljub temu prepovedani.

"Posledice za prihodnost pravic po vsem svetu"

Avtorji poročila so v zaključku poudarili, da zatiranje solidarnosti s Palestinci razkriva globoko krizo: ne samo krizo človekovih pravic na okupiranih ozemljih, ampak tudi svobode nasploh, v družbah, ki se predstavljajo kot demokratične. "Na preizkušnji je legitimnost mednarodnega sistema človekovih pravic. Ali bodo te države uveljavljale svoja načela ali jih izdale na račun politične preračunljivosti, bo imelo dolgoročne posledice, ne samo za Palestince, ampak za prihodnost pravic in svoboščin po vsem svetu."

Hočevar: Svoboda govora je vedno pogojena z interesi

Ali torej na primeru Palestine opazujemo širši trend erozije demokracije in demokratičnih načel? Dr. Marko Hočevar s Centra za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede ne misli tako. Kot pravi, je svoboda govora - oziroma vprašanje, kaj je sprejemljivo reči in kaj ne - vedno pogojena s političnimi, geostrateškimi in kapitalskimi interesi.

"Problematično je, da se Zahod identificira z demokracijo, saj to nikoli ni povsem držalo – demokracija nikoli ni zares obstajala v takšni obliki, kot se jo rado promovira. Vedeti moramo, da so bili tudi v preteklosti protivojni protesti in gibanja za državljanske pravice v številnih zahodnih državah represivno zadušeni." Enako je tudi danes, pravi. Centri moči določajo, kaj se sme reči in česa ne - ne le v primeru Palestine, ampak tudi denimo vojne v Ukrajini. Disonance je tudi v tem primeru zelo malo.

Vprašanje je, ali družba sploh hoče drugače

"Tisti, ki to določajo, so trenutno politiki, predvsem pa lastniki medijev in visokotehnoloških korporacij, ki lahko z algoritmi, nadzorom nad objavami, ne nazadnje tudi z umetno inteligenco nadzirajo prevladujoče narative," je opozoril.

Na vprašanje, kako se lahko kot družba temu upremo, Hočevar odgovarja: "Vprašanje je, ali se družba temu sploh želi upreti. Mogoče se del hoče, del pa ne. In to je politični boj. To je demokracija. Konsenz in soglasje nista bistvo demokracije. Bistvo je konflikt in izid iz tega. Promoviranje konsenza, čemur smo pogosto priča pri nas in drugje na Zahodu, je samo odrivanje različnih idej in interesov."

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ozadje odkritij slavne slovenske znanstvenice