Menu Item
Podnebne spremembe uhajajo izpod nadzora, ugotavlja poročilo Svetovne meteorološke organizacije. Posledice bodo ljudje čutili še stoletja.
Podnebne spremembe uhajajo izpod nadzora, mnoge posledice pa so postale “nepovratne”, razkriva poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO).
Leta 2024 so bili porušeni rekordi emisij toplogrednih plinov, globalne temperature in dviga morske gladine.
Preteklo leto je bilo tudi najtoplejše v 175-letni zgodovini meritev, navaja poročilo.
Bilo je tudi prvo, katerega povprečna temperatura na površju Zemlje je bila za 1,5 stopinje višja od predindustrijskega povprečja – kar je meja, ki so jo države sprejele v Pariškem sporazumu.
Posledice bo občutil celoten podnebni sistem, ljudje pa jih bomo občutili kot spopadanje z vse bolj silovitim ekstremnim vremenom, opozarjajo strokovnjaki.
Primarni dejavnik so izpusti toplogrednih plinov
Čeprav so bile rekordno visoke temperature delno posledica segrevajočega pojava el niño, strokovnjaki poudarjajo, da so bile primarni dejavnik emisije toplogrednih plinov.
Skupna količina CO2 v ozračju je dosegla 3,276 bilijona ton – kar je najvišja raven v zadnjih 800.000 letih.
Ker ogljikov dioksid ostane v ozračju več generacij, bodo posledice današnjega onesnaženja občutne še stoletja.
Toplogredni plini, kot je ogljikov dioksid, delujejo kot toplotna odeja okoli Zemlje in preprečujejo, da bi se toplota Sonca vrnila nazaj v vesolje.
WMO je ugotovila, da je globalna koncentracija ogljikovega dioksida lani dosegla 420 delcev na milijon (ppm), kar je 151 odstotkov ravni pred industrijsko revolucijo.
Zaradi človekovih emisij se je podnebje Zemlje spremenilo hitreje kot kadarkoli prej v naravni zgodovini.
Najbolj izrazit trend: naraščanje temperature
Poročilo WMO kaže, da so vsi glavni pokazatelji podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, leta 2024 dosegli nove rekordne vrednosti.
Najbolj izrazit trend ostaja naraščanje površinskih temperatur.
Leta 2024 je bila povprečna globalna površinska temperatura približno 1,55 stopinje Celzija višja od povprečja v obdobju 1850–1900, ki je določeno kot predindustrijsko obdobje.
Čeprav je ta vrednost višja od omejitev, določenih v Pariškem sporazumu, sporazum ni bil kršen, saj dolgoročna povprečna temperatura ostaja pod 1,5 °C.
WMO ocenjuje, da je dolgoročna povprečna temperatura, izračunana na podlagi desetletij, zdaj med 1,34 in 1,41 stopinje Celzija nad predindustrijskim povprečjem.
Profesor Stephen Belcher, glavni znanstvenik britanskega vremenoslovnega urada Met Office, je za Daily Mail povedal: “Najnovejši pregled stanja našega planeta nam pove, da je Zemlja hudo bolna. Številni ključni kazalniki sprožajo alarm.”
Rekordno topli oceani se bodo še segrevali
Ker se 90 odstotkov toplote, ki jo ujamejo toplogredni plini, shrani v oceanih, naraščajoče emisije povzročajo njihovo segrevanje.
Leta 2024 so bile temperature oceanov najvišje v 65-letni zgodovini meritev.
Skrb vzbujajoče pa je, da so ugotovitve pokazale tudi, da se stopnja segrevanja oceanov močno povečuje.
Stopnja segrevanja oceanov v obdobju 2005–2024 je bila več kot dvakrat višja od tiste v obdobju 1960–2005.
Podnebne napovedi kažejo, da se bodo oceani segrevali vsaj do konca 21. stoletja, tudi v najbolj optimističnih scenarijih z nizkimi emisijami.
Taljenje večnega ledu in dvig morske gladine
Zamrznjeni deli Zemljine površine, znani kot kriosfera, se talijo s skrb vzbujajočo hitrostjo.
Na Antarktiki sta bila tako največji kot najmanjši letni obseg morskega ledu druga najnižja od začetka meritev leta 1979.
To je bilo tudi tretje leto zapored, ko je najmanjši dnevni obseg morskega ledu padel pod dva milijona kvadratnih kilometrov.
Na Arktiki je bil najmanjši dnevni obseg morskega ledu leta 2024 4,28 milijona kvadratnih kilometrov, kar je sedma najnižja izmerjena vrednost.
Poleg tega se je v zadnjih treh letih zgodila največja izguba ledenikov v zgodovini meritev, zlasti na Norveškem, Švedskem, Svalbardu in v Andih.
Nedavne študije kažejo, da se ledeniki na Zemlji talijo tako hitro, da zdaj vsako leto sprostijo 273 milijard ton ledu v oceane.
Ko se svetovni led topi in se oceani segrevajo, to povzroči dodatno dvigovanje morske gladine.
Po poročilu WMO so svetovne gladine morja zdaj najvišje od začetka satelitskih meritev leta 1993, hitrost dvigovanja pa se je povečala.
Zaradi podnebnih vplivov preseljenih največ ljudi od leta 2008
Poročilo WMO opozarja, da je bilo leta 2024 zaradi podnebnih vplivov preseljenih največ ljudi v zadnjih 16 letih.
Leta 2024 so nesreče, ki so jih povzročile podnebne spremembe, razselile milijone ljudi po vsem svetu.
Poročilo navaja več kot 150 podnebnih nesreč brez primere, vključno z vročinskimi valovi, poplavami in nevihtami, ki so povzročile več kot 800.000 premestitev ali preselitev prebivalcev.
Vendar druga poročila kažejo precej višje številke. V poročilu organizacije Global Water Monitor iz leta 2024 je zapisano, da so samo nesreče, povezane z vodo, kot so poplave in suše, začasno ali trajno razselile približno 40 milijonov posameznikov.
Ni še (povsem) prepozno
Kljub tem skrb vzbujajočim trendom WMO poudarja, da še ni prepozno za ublažitev najhujših posledic podnebnih sprememb.
Generalni sekretar ZN António Guterres je dejal: “Naš planet pošilja vedno več signalov v sili – a to poročilo kaže, da je še vedno možno omejiti dolgoročno globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija.”
Nekateri znanstveniki pa so vsaj malo skeptični. Dr. Luke Parsons iz organizacije Nature Conservancy je za britanski časnik Guardian dejal: “Vsako leto se podajamo dlje na neznano ozemlje, saj je leto 2024 bilo najbolj vroče leto, kar jih je sodobna človeška družba kdaj doživela, pričakujemo pa, da bo prihodnje desetletje še bolj vroče, kar nas bo potisnilo še globlje v to podnebje brez primere.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje