Menu Item
Konservativne sile v ZDA so dosegle veliko zmago. Ameriški vrhovni sodniki so v sodbi zavrnili vsebino odločitve Roe proti Wade iz leta 1973, ki je doslej služila kot podlaga za uresničevanje pravice do izbire za splav v ZDA. Odločili so, da je sodba iz leta 1973, iz katere sledi, da pravica do splava ne bi smela biti omejena do trenutka nosečnosti, ko plod lahko preživi onkraj maternice (navadno 24. teden), napačna, saj ameriška ustava nikjer ne omenja pravice do abortusa.
Ameriško vrhovno sodišče je odločilo v primeru Dobbs proti Jackson Women’s Health Organization. V primeru je odločalo o tem, ali je zakonita prepoved splava po 15. tednu v zvezni državi Misisipi. Poleg sodbe, ki potrjuje konservativnim silam v Misisipiju, pa so vrhovni sodniki povozili še odločitev Roe proti Wade iz leta 1973, s katero je bila v ZDA postavljena pravna podlaga za pravico do izbire za splav.
Dolgo pričakovana odločitev, v kateri je večina sodnikov zavrnila vsebino Roe proti Wade, je prelomna za ZDA. Spremenila bo uresničevanje pravic do reproduktivnega zdravja žensk v tej državi, navaja CNN; odslej bodo imele zvezne države namreč prosto pot pri sprejemanju zakonodaje na področju splava. 13 zveznih držav ima tako že pripravljeno zakonodajo, ki bo omejila pravico do splava v primeru, da pade Roe proti Wade, kar se je danes zgodilo. Zaostrovanje dostopa do splava se pričakuje v skupno 26 zveznih državah.
Prelomno sodbo je podprlo šest konservativnih sodnikov, proti so glasovali trije liberalni. Predsednik vrhovnega sodišča, konservativni sodnik John Roberts, je sicer nasprotoval temu, da se sodbo Roe proti Wade zavrne, čeprav je podprl zakonodajno prepoved abortusa po 15. tednu (Misisipi).
Da bo ameriško vrhovno sodišče sprejelo tovrstno odločitev, je bilo sicer pričakovati vse od maja, ko je v javnost pricurljal osnutek sodbe večine sodnikov, ki ga je pripravil sodnik Samuel Alito. Današnja odločitev po navedbah tiskovne agencije Reuters v večji meri ohranja vsebino že objavljenega osnutka. “Ustava ne omenja abortusa, in nobena taka pravica ni implicitno zaščitena s katerimkoli ustavnim določilom,” denimo piše v sodbi.
It’s official, the Supreme Court has overturned Roe v. Wade. Protesters are making a lot of noise! pic.twitter.com/4k77ZczExj
— Virginia Allen (@Virginia_Allen5) June 24, 2022
V odločitvi Roe proti Wade je prepoznano, da pravica do zasebnosti, ki jo predvideva ameriška ustava, ščiti možnost žensk, da se odločijo za prekinitev nosečnosti, povzema Reuters. Svojo odločitev oziroma pravico do abortusa je vrhovno sodišče po letu 1973 potrdilo še leta 1992, in sicer v sodbi Planned Parenthood of Southeastern Pennsylvania proti Casey.
Trije liberalni sodniki, Stephen Breyer, Sonia Sotomayor in Elena Kagan, so bili v ločenem mnenju kritični glede posledic, ki jih bo prinesla današnja odločitev. “Ne glede na točen obseg zakonov, ki bodo sprejeti v prihodnje, je znan rezultat današnje odločitve: omejene bodo pravice žensk ter njihov status svobodnih in enakih državljanov,” so zapisali. Prav tako so opozorili, da bodo na podlagi danes sprejete odločitve večine vrhovnih sodnikov zvezne države žensko lahko prisilile, da nadaljuje nosečnost – in to ne glede na okoliščine.
RIGHT NOW: Massive protests outside Supreme Court after the overturning of Roe v. Wade ending constitutional protections for abortion that had been in place nearly 50 years pic.twitter.com/GZ2mBvxcuA
— Nick Aresco (@ArescoNick) June 24, 2022
“Boja je vse prej kot konec”
“Odločitev prihaja v času, ko se v ZDA dejansko povečuje potreba po abortusu. V letu 2020 je bilo zabeleženih 930.000 abortusov, kar predstavlja prvo vztrajno povečanje v treh desetletjih – pri tem je bil več kot eden od treh abortusov opravljen v državah, kjer bodo zagotovo ali verjetno prepovedali splav,” so sporočili z nevladne organizacije Guttmacher Institute, kjer zagovarjajo pravico do izbire. Spomnili so, da omejevanje dostopa do splava prav tako nesorazmerno in neenako negativno vpliva na ljudi iz marginaliziranih oziroma zatiranih skupin, vključno s temnopoltim in revnejšim prebivalstvom ZDA.
A, kot so sporočili, boj še zdaleč ni zaključen. “Čeprav je bilo danes veliko izgubljenega, je boja vse prej konec. Gibanje proti splavu si že prizadeva za prepoved splava na ravni države. Vsi, ki branimo politike, ki podpirajo avtonomijo telesa, se moramo biti pripravljeni soočiti z njimi,” so dodali.
Z zavrnitvijo sodbe Roe proti Wade bo, kot že rečeno, 26 zveznih držav, kjer vladajo republikanci, dostop do abortusa zamejilo oziroma splav povsem prepovedalo. Najstrožji zakonodaji sta v zadnjem letu že sprejeli zvezna država Teksas (prepoved splava po šestem tednu) in Oklahoma, kjer je guverner Kevin Stitt pred približno mesecem dni podpisal zakon, ki prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti od spočetja.
Po podatkih organizacije Planned Parenthood, ki zagotavlja storitev umetne prekinitve nosečnosti, bi lahko brez dostopa do splava ostalo okoli 36 milijonov Američank v reproduktivni dobi, piše BBC.
Tudi predsednik ZDA Joe Biden je dejal, da odločitev ogroža zdravje in življenje Američank. “Sodišče je odločitev utemeljilo na zakonih iz 19. stoletja, ki kriminalizirajo splav. Sodišče je Ameriko dobesedno vrnilo 150 let v preteklost,” je rekel Biden in dodal, da je po njegovem mnenju to žalosten dan za državo. Odločitev je uresničitev skrajne ideologije, je rekel in izpostavil, da so odločitev omogočili trije sodniki, ki jih je nastavil nekdanji predsednik Donald Trump.
Solidarnost z Američankami je izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. “Splav je temeljna pravica vseh žensk, ki mora biti zaščitena,” je dejal po poročanju CNN.
“Svobodno odločanje o rojstvu otrok bo postalo privilegij, pogojen z razredom posameznic,” je po odločitvi poudaril Inštitut 8. marec. Preklic uredbe pomeni, da bo splav dostopen predvsem v demokratskih zveznih državah, v republikanskih državah pa si bodo splav lahko privoščile samo osebe, ki bodo imele dovolj denarja za potovanja in postopke. Omejevanje dostopa do splava ogroža zdravje mnogih žensk, ki bodo splav prisiljene opravljati po nelegalnih postopkih in v neprimernih pogojih pri mazačih. V Inštitutu 8. marec še poudarjajo, da pravice niso samoumevne, zato se je zanje treba nenehno boriti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje