Majhna skupina najbogatejših bi lahko le z delčkom svojega premoženja odpravila lakoto po svetu, opozarja direktor Svetovnega programa za hrano Združenih narodov (WFP).
“Milijarderji se morajo odzvati zdaj,” je bil odločen direktor WFP David Beasley v torkovem intervjuju za CNN Connect the World z Becky Anderson, pri čemer je posebej omenil najbogatejša človeka na svetu, Jeffa Bezosa in Elona Muska.
“5,2 milijarde evrov za pomoč 42 milijonom ljudi, ki bodo umrli, če jih ne bomo dosegli. Ni tako zapleteno,” je dodal.
Profimedia
“Neto vrednost Jeffa Bezosa se je samo v zadnjem, covidnem letu povečala za 64 milijard dolarjev. Prosimo za samo deset odstotkov njegovega neto dobička.
Prejšnji teden je imel Elon Musk šestbilijonski dobiček v enem dnevu. V enem dnevu!
Neto dobiček štiristo najbogatejših milijarderjev v ZDA je bil v lanskem letu 1,8 bilijona dolarjev. Vse, za kar prosim, je 0,36 odstotkov tega.
Sem za to, da ljudje služijo denar. A sam bog ve, da sem tudi za to, da pomagate ljudem, ki so prav zdaj v veliki stiski.
Svet je v težavah in vi mi rečete, da mi ne morete dati 0,36 odstotkov svojega neto dobička, da pomagate svetu v težavah v teh časih?
Kaj če bi šlo za vašo hčer, ki bi bila na smrt podhranjena? Kaj če bi šlo za vašo družino, ki bi bila na smrt podhranjena?”
Izvršni direktor Tesle Elon Musk ima po podatkih Bloomberga “pod palcem” skoraj 250 milijard evrov, kar pomeni, da bi WFP potreboval le dva odstotka njegovega premoženja. Skupno bogastvo ameriških milijarderjev se je od začetka pandemije skoraj podvojilo in je oktobra znašalo približno 4,7 bilijona evrov, navajata Inštitut za politične študije in Američani za davčno pravičnost.
Kombinacija več kriz, kot so oboroženi konflikti, podnebne spremembe in pandemija covida-19, je pripeljala do tega, da lakota trka na vrata več kot 40 držav, je dejal Beasley.
Polovica prebivalstva Afganistana – 22,8 milijona ljudi – se trenutno spopada z lakoto, piše v poročilu WFP, objavljenem v ponedeljek. Višja brezposelnost in likvidnostna kriza pomenita, da je država na robu človekoljubne krize. Ogroženih je 3,2 milijona otrok, mlajših od pet let.
Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna je v nizu novih poročil prejšnji teden izpostavila ostro opozorilo: učinki podnebnih sprememb bodo obsežni in bodo pomenili težave za vse vlade.
Administracija v poročilih podrobno opisuje, kako podnebne spremembe poganjajo migracije, s čimer je vlada ZDA prvič uradno priznala povezavo med podnebnimi spremembami in migracijami. Svetovni program za hrano je v preteklosti že opozarjal na ta problem, zlasti na območju tako imenovanega Suhega koridorja v Srednji Ameriki.
“Vzemite na primer ZDA in regijo v Srednji Ameriki, Suhi koridor, Gvatemalo, Honduras, Salvador in Nikaragvo – le to območje,” je dejal Beasley v torek. “Tam zagotavljamo hrano številnim in vsakič je hujše z novimi orkani in hudimi poplavami; to je preprosto uničujoče.”
WFP ocenjuje, da 5,2 milijona Etiopijcev nujno potrebuje pomoč v obliki hrane v regiji Tigray, v kateri je premier Abiy Ahmed od lanskega leta vodil veliko ofenzivo proti Ljudski osvobodilni fronti Tigraya (TPLF). Od takrat je bilo ubitih na tisoče civilistov, več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih.
“Ne vem, od kod dobivajo hrano,” je dejal Beasley v obsežnem intervjuju. “Zmanjkalo nam je goriva. Zmanjkalo nam je denarja. Ne moremo več plačevati ljudi, zmanjkuje nam denarja in ne moremo pripeljati naših tovornjakov.”
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!