Potem ko se je Turčija odločila, da iz Tel Aviva odpokliče svojega veleposlanika, se je odzvalo izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve. "To je še en korak turškega predsednika, ki se je postavil na stran teroristične organizacije Hamas. Hamas izvaja vojne zločine proti človeštvu in je pravi sovražnik palestinskega ljudstva," je na družbenem omrežju X zapisal tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva. 

Nekateri tuji mediji poročajo, da je evakuacija tujih državljanov z območja Gaze v Egipt prek mejnega prehoda Rafa ustavljena.

Človekoljubna organizacija Zdravniki brez meja so obsodili včerajšnji napad na bolnišnico Al Šifa v Gazi. Kot je dejal eden od zdravnikov, je raketa zadela reševalno vozilo, ki je stalo pred bolnišnico. 

"Stali smo v notranjosti bolnišnice, ko je raketa zadela reševalno vozilo. Povsod so ležala trupla, številni so umrli," je dejal eden od zdravnikov bolnišnice Al Šifa.

Zdravniki brez meja so že večkrat pozvali k takojšnji in popolni prekinitvi ognja za zaščito zdravstvenih ustanov, zdravnikov, bolnikov in ljudi, ki so tam poiskali zatočišče.

"To je novo dno v neskončnem nizu nesprejemljivega nasilja. Ponavljajoči se napadi na bolnišnice, reševalna vozila, gosto naseljena območja in begunska taborišča so sramotni," je omenjena organizacija zapisala na družbenem omrežju X. 

V nemški prestolnici se je danes več tisoč ljudi zbralo na protestnem shodu v znak solidarnosti in podporo Palestincem v Gazi. Protesti so potekali mirno, protestniki pa nosijo transparentne z napisi "rešimo Gazo", "stop genocidu" in "za prekinitev ognja".

Udeleženci, med katerim so številni zaviti v palestinske rute, so se zbrali na znamenitem Alexanderplatzu v središču Berlina in vzklikali "osvobodite Palestino".

K protestom, ki potekajo pod sloganom "Zaščitite temeljne demokratične pravice tudi za Palestince", je pozvalo več propalestinskih združenj. Organizatorji so pred protesti sporočili, da pričakujejo približno 2000 udeležencev, policija pa je ocenila, da bi jih lahko prišlo najmanj 10.000. Za zagotavljanje varnosti je napotila približno 1400 policistov.

"Ocenjujemo, da je protestnikov okoli 6000, a še vedno prihajajo," je zgodaj popoldne dejala tiskovna predstavnica policije.

Policija je že pred protesti opozorila, da bo vsako "zanikanje pravice Izraela do obstoja z antisemitskimi pripombami, spodbujanjem sovraštva, zagovarjanjem nasilja ali terorizma" kaznovano in bo predmet sodnega pregona.

Več tisoč ljudi se je danes v Rimu udeležilo protestnega shoda v podporo Palestincem v Gazi. Protestniki so na trgu Vittorio Emanuele mahali s palestinskimi zastavami in pozivali k bojkotu Izraela. 

K protestnemu shodu v italijanski prestolnici je pozvalo več propalestinskih in levičarskih skupin. "Nič več denarja za vojne in Izrael, osvobodite Palestino," je pisalo na enem od transparentov. Protestniki so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA pozivali k bojkotu Izraela.

V Milanu pa se je protestov v podporo Izraelu, ki jih je vodil vodja italijanske vladajoče desne Liga Matteo Salvini, udeležilo več sto ljudi, med njimi izraelski veleposlanik v Italiji Alon Bar, italijanski minister za izobraževanje Giuseppe Valditara in predsednik sosednje dežele Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga.

Vojna med Izraelom in Hamasom odvrača mednarodno pozornost od konflikta v Ukrajini, je danes dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Opozoril je, da je to eden od ciljev Rusije, a je prepričan, da bo Ukrajina ta izziv obvladala, poročajo tuje tiskovne agencije. Zanikal je tudi, da je vojna v Ukrajini v slepi ulici.

Zelenski je zavrnil navedbe vrhovnega poveljnika ukrajinske vojske Valerija Zalužnega o zastoju v vojni z Rusijo, ki da se zdaj premika v pozicijsko oziroma statično fazo, kar naj bi koristilo Moskvi, saj bi ji to omogočilo, da obnovi svojo vojaško moč.

Prav tako je zavrnil navedbe, da je pod vse večjim pritiskom zahodnih držav, naj začne pogajanja z Rusijo. "Nihče med našimi partnerji ne pritiska na nas, da bi se usedli z Rusijo, se z njimi pogovarjali in jim nekaj dali," je dejal.

Nekaj minut pred 13. uro je na zagrebškem letališču pristalo letalo s šestimi hrvaškimi državljani, ki so jih evakuirali z območja oblegane Gaze. 

Kot poroča N1 Zagreb, je ena od povratnic dejala, da je za njimi dolga pot, a da se ob vrnitvi v domovino počuti v redu. "Ne znam opisati čustev. Preživeli smo grozote, ki jih ne znam opisati. Bombe so padale na vse mogoče objekte, bolnišnice, šole ... Pred dnevi je bila v Gazi ubita moja prijateljica," je dejala in dodala, da je z njo pripotovala zgolj ožja družina, ostali sorodniki so ostali v Gazi. 

"Bilo je težko. Hvala bogu, da smo prispeli. Razmere v Gazi so zares težke, mrtvi ljudje ležijo kar na ulicah. Zelo je slabo," pa je ob pristanku na zagrebškem letališču dejal eden od povratnikov. 

Zaradi spopadov med Izraelom in Hamasom in nastale humanitarne krize v oblegani Gazi so se zaostrili odnosi tudi med Turčijo in Izraelom. Kot smo poročali, je turški predsednik  Recep Tayyip Erdogan danes sporočil, da je prekinil stike z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ob tem pa je poudaril, da Turčija ne prekinja diplomatskih stikov z Izraelom.

A kot kaže, se diplomatski spor med državama poglablja, saj je Turčija v poznih popoldanskih urah odpoklicala svojega veleposlanika v Tel Avivu. Kot je zapisalo turško ministrstvo za notranje zadeve, je bil turški veleposlanik Sakir Ozkan Torunlar odpoklican "zaradi humanitarne tragedije v Gazi, ki jo povzročajo nenehni izraelski napadi na civiliste". Ob tem so še dodali, da Izrael zavrača pozive k prekinitvi ognja za neoviran dostop do humanitarne pomoči. 

Po poročanju tiskovne agencije Reuters se je vodja palestinske organizacije Hamas Ismail Hanija v Teheranu srečal z iranskim vrhovnim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem. Podrobnosti srečanja v Teheranu za zdaj še niso znane. 

Iranske oblasti finančno podpirajo Hamas, prav tako pa podpirajo tudi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, na čelu katerega je že od leta 1992 Hasan Nasrala.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je na srečanju z zunanjimi ministri arabskih držav v Jordaniji zavrnil možnost popolne prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom, kar zahtevajo arabske države. 

Po mnenju ameriškega državnega sekretarja bi takšna prekinitev ognja omogočila Hamasu, da se ponovno okrepi in ponovi, kar je storil 7. oktobra, ko je ta teroristična organizacija napadla Izrael. 

Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je danes v Jordaniji srečal z zunanjimi ministri več arabskih držav ter se zavzel za iskanje rešitev za zaščito civilistov v Gazi. Potrdil je podporo ZDA "humanitarnim premorom" v spopadih med Izraelom in Hamasom, da bi civilistom na obleganem območju v Gazi zagotovili pomoč, poročajo tuje agencije. Blinken je na novinarski konferenci v Amanu po pogovorih poudaril, da je treba pospešiti dostavo pomoči. "ZDA menijo, da bodo humanitarne prekinitve olajšale vsa ta prizadevanja," je dejal.

Blinken se je v Amanu srečal z zunanjimi ministri Egipta, Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Katarja in Jordanije.

Vse arabske države zahtevajo takojšnjo prekinitev ognja, ki bo končala to vojno, in se ne strinjajo, da Izrael deluje v samoobrambi, je po poročanju britanskega BBC dejal jordanski zunanji minister Ayman Safadi. Po njegovih besedah ubijanja civilistov, uničevanja njihovih bolnišnic in mošej "ni mogoče upravičiti in ne bo prineslo varnosti Izraelu ali miru v regiji". "Celotna regija se utaplja v morju sovraštva, ki bo zaznamovalo prihodnje generacije," je še opozoril Safadi.

Zunanji ministri omenjenih arabskih držav so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa skupaj s predstavnikom Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) že pred srečanjem z Blinknom razpravljali o dogodkih v Gazi, davi pa jih je sprejel tudi jordanski kralj Abdulah II. Ta je izjavil, da je "dolžnost arabskih držav, da pritisnejo na mednarodno skupnost, da ustavi vojno v Gazi, da nenehno zagotavljajo pomoč na območju Gaze in zaščitijo civiliste", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Arabske države ostro obsojajo izraelsko bombardiranje Gaze in civilne žrtve, Jordanija pa se je v sredo odločila odpoklicati tudi svojega veleposlanika v Izraelu.

Posebni odposlanec ZDA David Satterfield je dejal, da obstaja dogovor o dostavi dodatnih količin goriva v Gazi, ko ga bo zmanjkalo, poroča BBC.

Izrael od začetka vojne 7. oktobra v Gazo ni dovolil nobenih pošiljk goriva, poleg tega pa je prekinil dobavo električne energije, zaradi česar so agencije ZN pozvale k dobavi goriva v Gazo, ki bi omogočilo oskrbo osnovnih storitev.

Na tiskovni konferenci prejšnji teden je predstavnik Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (Unrwa) dejal, da so na območju Gaze ostale zaloge goriva, na podlagi prejšnjega dogovora med Katarjem in Izraelom o dovažanju goriva na ozemljen.

Prvi mož organizacije Philippe Lazzarini je dejal, da je Unrwa za dostop do goriva potrebovala izraelsko zagotovilo, da je območje okoli skladišča varno. Satterfield je dejal, da ZDA "pričakujejo", da bo gorivo pripeljano, ko se bodo zaloge v Gazi izčrpale, in dejal, da obstaja "dogovorjen mehanizem" za to.

Povedal je tudi, da odkar so pred dvema tednoma v Gazo začeli voziti tovornjake s pomočjo, ni bilo poročil o vmešavanju ali zasegu blaga.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes sporočil, da je prekinil stike z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem zaradi izraelskih napadov na oblegano območje Gaze, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ob tem je poudaril, da Turčija ne prekinja diplomatskih stikov z Izraelom.

"Netanjahu za nas ni več sogovornik v nobenem smislu. Izbrisali smo ga, prečrtali smo ga," je Erdoganove besede sporočila njegova služba za stike z javnostmi.

Turški predsednik je pri tem še ocenil, da je Netanjahu izgubil podporo svojih državljanov in da si želi pridobiti podporo za "masakre" v Gazi s pomočjo "verske terminologije".

V oktobrskem napadu skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael je bilo poleg 1.400 Izraelcev ubitih tudi več kot 200 tujcev, danes uradne podatke posameznih držav navaja francoska tiskovna agencija AFP. Mnogi med njimi so imeli dvojno državljanstvo.
 
Med tujimi državljani je bilo med žrtvami napada Hamasa 7. oktobra največ Francozov, Tajcev in državljanov ZDA.

Po navedbah francoskega zunanjega ministrstva je bilo ubitih 39 francoskih državljanov, devet pa je bilo zajetih kot talcev ali so pogrešani. Tajske oblasti so navedle, da je bilo ubitih 32 njihovih državljanov, 23 je ugrabljenih.

V napadu je po navedbah Bele hiše umrlo tudi 31 Američanov, 13 je pogrešanih, nekateri pa so bili po besedah ameriškega predsednika Joeja Bidna zajeti kot talci.

Med ubitimi tujci je bilo po poročanju AFP tudi po okoli 20 Rusov in Ukrajincev. Osem ruskih državljanov je Hamas zajel kot talce, en Ukrajinec pa je pogrešan.

Med smrtnimi žrtvami Hamasovega napada so tudi državljanih nekaterih drugih držav. Med njimi je približno deset Britancev, deset Nepalcev in manj kot deset Nemcev, več nemških državljanov pa je Hamas zajel kot talce.

Na severu Gaze je po besedah posebnega odposlanca ZDA Davida Satterfielda še vedno do 400.000 ljudi, poroča britanski BBC. Izrael je prebivalce v zadnjih tednih pozval, naj se s severnega dela umaknejo na jug enklave, ki ga je označil za tako imenovano varno območje. Od takrat je bil sever tarča neusmiljenega izraelskega bombardiranja iz zraka in kopenske ofenzive, čeprav so potekali tudi zračni napadi na jugu.

Izraelska vojska je danes sporočila, da so njene sile v kopenski operaciji proti skrajnemu palestinskemu gibanju Hamas na območju Gaze ubile "več deset teroristov". Izrael je v visoki pripravljenosti tudi na meji z Libanonom, potem ko je vodja libanonskega gibanja Hezbolah v petek pohvalil napade na Izrael, poročajo tuje agencije.
 
"V preteklem dnevu je prišlo do številnih poskusov napadov na izraelske enote iz predorov in vojaških kompleksov na severnem območju Gaze," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila izraelska vojska.

"Vojaki so pobijali teroriste, našli Hamasovo orožje in odkrili tunelske jaške, ki so jih uporabljali v teroristične namene," je sporočila vojska.

Izraelski tanki so uničili tri Hamasove opazovalne točke na severu Gaze, so še sporočili. Ponoči je izraelska vojska izvedla tudi ciljno akcijo na južnem območju Gaze, da bi "očistila zgradbe in deaktivirala eksplozivne naprave". Med operacijo so vojaki naleteli na teroristično celico, ki je prišla iz jaška predora, so še navedli.

Izraelska vojska je po poročanju britanskega BBC v "zelo, zelo visoki pripravljenosti" tudi na meji z Libanonom, potem ko je vodja libanonskega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala v petek v svojem prvem televizijskem nagovoru po napadu Hamasa pohvalil njihovo delovanje. Ocenil je tudi, da je bila odločitev "pogumna" in da "je prišla ob pravem času".

Po poročanju Aljazeere, je bila tarča jutranjega napada tudi šola Al-Fakhoora v begunskem taborišču Džabalija. Al-Fakhoora je največja šola na severu.  Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bilo v napadu ubitih najmanj 15 ljudi, več deset pa je ranjenih.

Šola je gostila več tisoč ljudi, ki so se pred prejšnjimi zračnimi napadi zatekli iz različnih delov severne Gaze.

Gre že za tretji napad na omenjeno taborišče v zadnjih dneh.

Na seznamu ljudi, ki jih bodo danes lahko evakuirali Gazo prek mejnega prehoda Rafa, je 112 državljanov Združenega kraljestva.

V sredo je bil mejni prehod Rafa prvič po treh tednih odprt za ljudi, ki so lahko zapustili Gazo, od takrat pa je bil dovoljen odhod omejenemu številu tujih državljanov in hudo ranjenih, poroča BBC.

Združeni narodi so obsodili izraelski napad na reševalni konvoj, v katerem je bilo v petek v Gazi ubitih 15 ljudi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejal, da je zgrožen zaradi napada in poudaril, da se mora konflikt končati.

"Podobe trupel, raztresenih po ulici pred bolnišnico, so srce parajoče," je dejal Guterres.

Po navedbah Rdečega polmeseca je napadeni konvoj sestavljalo pet reševalnih vozil, ki so prevažala ranjene iz mesta Gaza proti mejnemu prehodu Rafa. Pri tem je bilo ubitih 15 ljudi in na desetine ranjenih, poroča AFP. Napad se je zgodil na razdalji dveh metrov od vhoda v največjo bolnišnico v Gazi.

Direktor ZN za palestinske begunce Thomas White je dejal, da lahko organizacija stori vse manj za zaščito Palestincev, ki se skušajo skriti pred spopadi.

Bodimo zelo jasni, v Gazi trenutno ni varnega kraja," je dejal v videonagovoru.

Dodal je, da so bile v spopadih uničene tudi stavbe ZN, v katerih je umrlo 38 ljudi, ni pa navedel, kdo je odgovoren za to, poroča BBC. White je še dejal, da je Gaza praktično nedelujoča.