Menu Item
Združeni narodi ob svetovnem dnevu prebivalstva izpostavljajo pomen enakopravnosti spola, da bi ustvarili bolj pravičen, odporen in trajnosten svet.
Danes obeležujemo svetovni dan prebivalstva.
Svetovna populacija je lani dosegla osem milijard. Združeni narodi (ZN), ki so svetovni dan prebivalstva razglasili leta 1989, pa letos v središče postavljajo pomen enakih možnosti in pravic spolov in opozarjajo, da diskriminacija na podlagi spola škoduje vsem.
Združeni narodi so 11. julij za svetovni dan prebivalstva razglasili leta 1989, dve leti po tistem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard. Od takrat je svetovna populacija že dosegla osem milijard.
Potrebno je bilo več sto tisoč let, da je svetovno prebivalstvo naraslo na eno milijardo, nato pa se je v samo 200 letih povečalo za sedemkrat, izpostavljajo ZN. Leta 2011 je svetovno prebivalstvo doseglo mejo sedmih milijard, leta 2021 se je povečalo na skoraj 7,9 milijarde. Po ocenah ZN naj bi do leta 2030 naraslo na približno 8,5 milijarde, leta 2050 na 9,7 milijarde in leta 2100 na 10,9 milijarde.
Po navedbah Statističnega urada RS se sicer rast svetovnega prebivalstva upočasnjuje; stopnja rasti svetovnega prebivalstva je leta 2020 prvič po letu 1950 upadla pod odstotek na leto. Svetovno prebivalstvo pa je v povprečju vse starejše.
Mediana starosti svetovnega prebivalstva je 30,5 leta, kar pomeni, da je polovica prebivalstva starejša, polovica pa mlajša od 30,5 leta. To je deset let več kot v 1973 (21,5 leta). Med vzroki, da se povprečna starost vsakih pet let zviša za skoraj eno leto, so daljša povprečna življenjska doba, nižja umrljivost otrok in nižja stopnja rodnosti. Do konca stoletja naj bi mediana starosti dosegla 42,3 leta.
Na svetovni ravni je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu leta 2019 doseglo 72,8 leta ali skoraj devet let več kot v 1990. Po napovedih ZN naj bi v drugi polovici 70 let tega stoletja svetovno pričakovano trajanje življenja ob rojstvu preseglo 80 let.
Poleg tega je svet priča visoki stopnji urbanizacije in pospeševanju migracij. Leto 2007 je bilo prvo leto, v katerem je več ljudi živelo v urbanih kot v ruralnih okoljih, do leta 2050 pa bo v mestih živelo približno 66 odstotkov svetovnega prebivalstva.
ZN opozarjajo, da imajo ti trendi daljnosežne posledice. Vplivajo na gospodarski razvoj, zaposlovanje, porazdelitev dohodka, revščino in socialno zaščito. Vplivajo tudi na prizadevanja za zagotovitev univerzalnega dostopa do zdravstvene oskrbe, izobraževanja, stanovanj, sanitarij, vode, hrane in energije. Da bi bolj trajnostno obravnavali potrebe posameznikov, morajo oblikovalci politik razumeti, koliko ljudi živi na planetu, kje so, koliko so stari in koliko ljudi bo prišlo za njimi.
Ob tem ZN ob letošnjem svetovnem dnevu prebivalstva poudarjajo pomen spodbujanja enakih možnosti in pravic obeh spolov, da bi ustvarili bolj pravičen, odporen in trajnosten svet. Ustvarjalnost, iznajdljivost, sposobnosti in moč žensk in deklet so bistveni za reševanje demografskih in drugih izzivov, ki ogrožajo našo prihodnost, vključno s podnebnimi spremembami in konflikti, opozarjajo ZN.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!