Čez tri ure imate let z londonskega letališča Heathrow, še vedno pa ste na sestanku na drugi strani mesta, v nebotičniku Canary Wharf. Z javnim prevozom vam ne bo uspelo pravočasno priti do cilja, zaradi gostega prometa pa je taksi še manj privlačna možnost. Kako boste še pravi čas na letališču?
Do zdaj bi letalo verjetno zamudili, predvsem zaradi londonske pretežno viktorijanske infrastrukture. Vendar bo s 24. majem potovanje po prestolnici Združenega kraljestva dobilo novo dimenzijo, in sicer zaradi nove, večinoma podzemne hitre železnice, ki bo povezovala vzhod in zahod mesta.
Dolgo pričakovani datum odprtja prve faze nove linije Elizabeth – bolj znane kot Crossrail – so v sredo objavili na Twitterju.
OPENING SOON: Some exciting news about the opening of the #Elizabethline. London’s newest railway will open on Tuesday 24 May 2022. pic.twitter.com/xO5S3Ciwck
— Crossrail Project (@Crossrail) May 4, 2022
Ko bo linija v celoti odprta, bo pot od Canary Wharfa do Heathrowa po najnovejši londonski železnici trajala le 38 minut – pot bo vsaj eno uro krajša v primerjavi s trenutnim podzemnim prevozom oziroma dvakrat krajša kot s taksijem, tudi ko ni gneče v prometu.
Novi vlaki, ki bodo lahko naenkrat prevažali 1.500 potnikov s hitrostjo do 145 kilometrov na uro – 450 potnikov bo lahko sedelo, bodo vozili pod ulicami osrednjega Londona in povezovali finančni četrti Docklands in City of London z nakupovalnim in gledališkim središčem West Enda, Heathrowom ter predmestnimi kraji Essex, Kent in dolino Temze.
100-kilometrsko omrežje je zgrajeno okoli jedra, ki ga sestavlja 42 kilometrov popolnoma novih predorov skozi osrednji London. Ti so z neverjetno natančnostjo vkopani pod enim od najgosteje poseljenih mest na svetu.
Dvocevni predor s premerom šest metrov in globino do 40 metrov se prepleta okoli temeljev zgradb, londonskih podzemnih predorov in neštetih drugih struktur. Med letoma 2012 in 2015 so ga kopali z osmimi tisočtonskimi vrtalnimi stroji za predore.
Crossrail je največji inženirski projekt v Evropi. Maja bo do 12 vlakov vsako uro vozilo v obe smeri skozi londonske predore med Abbey Woodom na jugovzhodu Londona in Paddingtonom, ki je eno glavnih mestnih železniških postaj.
Ta frekvenca se bo podvojila z uvedbo linije od Abbey Wooda do Readinga in Heathrowa – dela poti, ki vključuje tudi postajo Canary Wharf – in dodajanjem linije od Shenfielda v Essexu, severovzhodno od prestolnice, do Paddingtona od jeseni 2022.
Najpozneje maja 2023 bo deloval celoten Crossrail, takrat bo do 24 vlakov vsako uro vozilo v obe smeri po celotnem omrežju. Kot kaže, bo to spremenilo potovanje po prestolnici Združenega kraljestva.
Projekt je že dolgo pričakovan. Crossrail, ki so ga odobrili leta 2007, končan pa naj bi bil leta 2018 – dela so se začela leta 2009, zamuja štiri leta, stroški pa so se dvignili za približno 4,75 milijarde evrov. Projekt je sicer vreden 22,4 milijarde evrov. Londonski župan Sadiq Khan je že leta 2018 rekel, da je zaradi slabega upravljanja “jezen in razočaran”.
Vendar pa odgovorni za projekt Crossrail upajo, da jim bo, ko bodo vlaki začeli voziti, vse odpuščeno, saj bodo z njimi prepeljali še 1,5 milijona ljudi v 45 minutah do središča Londona in spremenili potovanje v prestolnico tako za Londončane kot obiskovalce.
Novo doživetje potovanja
Kaj pravzaprav je Crossrail? Crossrail, ki povezuje Shenfield in Abbey Wood na vzhodu s Heathrowom in Readingom na zahodu prestolnice, povezuje zdajšnje mestne linije metroja.
Z njim bo potovanje po mestu hitrejše, zagotovil bo številne nove priložnosti za potovanja, prav tako bo razbremenil stare linije metroja, zlasti prenatrpano centralno linijo.
Ko bo projekt v celoti zagnan, se bodo londonske železniške zmogljivosti povečale za deset odstotkov – to je največja posamezna širitev mestnega prometnega omrežja v več kot 70 letih.
Približno 200 milijonov potnikov letno naj bi uporabljalo Crossrail. Napovedi so bile sicer narejene pred pandemijo, trenutno pa so številke vprašljive tudi zaradi spremenjenega načina dela (na primer delo od doma).
Londonski komisar za promet Andy Byford je februarja 2022 dejal: “London bo ob odprtju Crossraila močno okrepil moralo in pridobil samozavest. Ko bodo ljudje prvi dan vstopili v vlak, bodo presenečeni nad obsegom projekta in tem, kako tiha in gladka je vožnja z vlakom.”
Sam obseg projekta je težko razumeti, zato pojdimo na to potovanje od Canary Wharfa – vzhodno od mestnega središča, v okrožju Docklands – do letališča Heathrow, zahodno od Londona, da bi začutili, kakšen vpliv bo imel Crossrail.
Veličastna gradnja, globoki predori
Canary Wharf je eno od desetih novih vozlišč Crossraila, zasnovanih več kot le železniška postaja. Vhod je iz petnadstropne zgradbe, ki stoji v starem pristanišču; tam so trgovine, restavracije in celo strešni vrt – zelo drugače v primerjavi s tradicionalnimi vhodi v podzemne železnice, ki so le malce več kot stopnišče, ki vas vodi navzdol.
Do perona dostopate s kartico Oyster Card; spustite se po mogočnih tekočih stopnicah do predorov skoraj 70 metrov pod zemljo. Takoj ko pridete do peronov, vam postane jasno, da to ni samo še ena linija metroja. V primerjavi z utesnjenimi predori in vlaki najstarejšega podzemnega sistema na svetu se linija Elizabeth lahko pohvali z do zdaj nikoli videnimi arhitekturnimi razsežnostmi.
Prostorni predori vodijo do zračnih 600-metrskih peronov, ki lahko sprejmejo na stotine potnikov, s steklenimi zasloni na robovih tirov, ki preprečujejo, da bi kdorkoli padel pod vlak.
Na vseh postajah Crossrail je dostop z ulice do vlaka zagotovljen vsem potnikom.
Nenadoma z vzhoda skoraj neslišno pride naš modri in sivi vlak. Dvoje vrat se odpre v sozvočju. Vstopimo v enega od devetih vagonov, sedemo na enega od pisanih sedežev, ki so oblazinjeni v vijoličasto, modro in sivo barvo linije Elizabeth.
Široka in odprta notranjost vlaka s prehodnimi povezavami po celotni širini med vagoni je povsem drugačna od tradicionalnih londonskih podzemnih vlakov. Nekaj sekund pozneje se vrata zaprejo in hitimo proti naslednji postaji.
Postanki pod mestom
Postaja Whitechapel, blizu londonskih ustvarjalnih središč v Shoreditchu in Hoxtonu, je še ena pomembna prometna povezava, od koder se ključne londonske podzemne, nadzemne in avtobusne poti raztezajo po severnem, vzhodnem in jugovzhodnem Londonu. Vpletanje Crossraila v že tako natrpan prostor pod obstoječo postajo se je izkazalo za enega največjih izzivov projekta.
Nadaljujemo proti zahodu, ustavimo se na Liverpool Streetu v središču finančne četrti City of London. Tu je bilo treba pred začetkom gradbenih del odluščiti plasti zgodovine. Arheologi so odkrili skoraj 4.000 okostij iz grobišča Bedlam, zloglasne psihiatrične bolnišnice, pa tudi na tisoče artefaktov iz rimskih časov.
Naslednji je Farringdon – dom neštetih velikih korporacij, odvetniških pisarn in medijev, diamantne četrti Hatton Garden in centra uprizoritvenih umetnosti Barbican Centre. Tu se vzhodno-zahodna predora Crossraila srečata s prometnimi linijami londonskega metroja Circle, Metropolitan in Hammersmith & City, pa tudi s progo sever–jug z vlaki Thameslink.
Ko bo Crossrail začel delovati, bo Farringdon verjetno postal najbolj obremenjena železniška postaja v Londonu in eno najpomembnejših prometnih vozlišč v Združenem kraljestvu, zahvaljujoč njegovi povezavi s thameslinkom. Vlaki Thameslink – vsako uro jih vozi do 24, že povezujejo središče Londona z letališčema Gatwick in Luton ter Cambridgeem in Brightonom na južni obali Anglije.
Farringdon se je pripravljal na svojih pet minut. Za obvladovanje ogromnega povečanja števila ljudi je bila postaja v zadnjem desetletju popolnoma prenovljena, dobila je nove vhodne prostore z značilno streho v obliki diamanta in širše prostore za potnike, nove vhode in dodatne predore za pešce med linijami.
Proti zahodu je Tottenham Court Road, kjer je nova železnica delikatno vpeta med predori in tekoče stopnice postaje londonskega metroja. Na enem mestu le nekaj več kot 60 centimetrov ločuje predore Crossraila in linije Northern Line.
Območje med Farringdonom, Tottenham Court Roadom in Bond Streetom, kar je naslednja postaja, je najbolj obremenjena nakupovalna in zabaviščna četrt v Londonu. Pod gledališči in snemalnimi studii v Sohu so morali Crossrailovi inženirji razviti posebne “plavajoče plošče”, da bi ublažili vpliv mimovozečih vlakov. Tirne plošče po meri so nameščene na tisoče vzmeti, da bi se čim bolj zmanjšal prenos hrupa in vibracij v okoliška tla.
Tiho prispemo do Paddingtona, glavne londonske postaje za železniške poti proti zahodu. Osupljivi novi peroni Crossraila so vrezani v globoko korito poleg “železniške katedrale” inženirja parne dobe Isambarda Kingdoma Brunela iz leta 1854. 300-metrska prozorna odprtina z jeklenim in steklenim nadstreškom omogoča, da naravna dnevna svetloba preplavi podzemni prostor.
Naprej z nadzemno progo
Paddington označuje zahodni konec nove proge Crossrail. Od tu proti zahodu se vlaki dvigajo nad zemljo in bodo prešli na tire starega Great Western Railwaya (skupaj z obstoječimi vlaki National Rail) za vožnjo skozi predmestja Acton, Ealing Broadway in Southall, preden vstopijo v predore pod Heathrowom.
Trinajst postaj in 38 minut po odhodu iz Canary Wharfa zdrsnemo na postajo za terminala 2 in 3 na Heathrowu, tako da nam ostane dovolj časa za brezcarinsko nakupovanje, preden vstopimo na naš vlak.
Crossrail nadaljuje pot proti zahodu do krajev Slough in Reading, medtem ko se vzhodno od Canary Wharfa proga nadaljuje skozi prometne postaje Essexa in zagotovi hitro novo povezavo do Abbey Wooda.
Izboljšave za vse
Nadgradnja 31 obstoječih postaj in tirov v projektu Crossrail je stala več kot 1,18 milijarde evrov in je potekala z minimalnimi motnjami na nekaterih najbolj obremenjenih britanskih linijah.
Razširjeni peroni, izboljšani prostori in dostop za vse bodo spremenili potovanje za milijone potnikov.
Od leta 2026 bodo vlaki Crossrail vozili tudi do novega prometnega vozlišča v vrednosti 1,97 milijarde evrov v Old Oak Common, zahodno od Paddingtona. Od tam bodo možne hitre povezave do Midlandsa, severa Anglije in Škotske prek High Speed 2 (HS2), ki ga trenutno še gradijo in ga bodo odprli v več fazah med letoma 2029 in 2040, vlaki pa bodo potovali s hitrostjo 354 kilometrov na uro.
Biti mora popolno
Crossrail je zelo zapleten projekt. Gradbeni projekt je že sam po sebi dovolj impresiven, dodatni izziv pa predstavlja to, da mora ogromna ekipa načrtovalcev, tehnikov in inženirjev neopazno integrirati novo progo v dve precej različni obstoječi železnici iz 19. stoletja – ne da bi pri tem motili njuno uporabo.
Sedemdeset vlakov mora delovati varno in zanesljivo na treh različnih signalnih sistemih, ki zahtevajo specifično programsko opremo in dolgotrajno testno fazo.
V ozadju na desetine drugih sistemov nadzoruje linijo, razsvetljavo, pretok zraka, komunikacijske in varnostne sisteme, informacije o potnikih, na stotine dvigal in tekočih stopnic in še veliko več.
Omrežje je že opravilo večmesečno testiranje, vključno s testiranjem v živo s prostovoljci in vajami za evakuacijo v sili.
Zagotavljanje zanesljivega delovanja neštetih sistemov skupaj je bilo vzrok zamud in prekoračitev stroškov. Howard Smith, direktor operacij pri Transport for London, je na začetku tega leta priznal: “Združevanje signalnih sistemov, komunikacijskih sistemov in programske opreme, ki nadzoruje signalizacijo in vlake – to je del, ki je trajal dlje, kot je bilo načrtovano.”
Byford je ob predogledu za tisk februarja dodal: “Biti mora popolno. Bolje je, da si vzamete nekaj dodatnih tednov, kot da imate na koncu ljudi, ki jim je všeč okolica, a so razočarani nad storitvijo. Med testiranjem se je včasih pokazala 98-odstotna zanesljivost, včasih pa 80 odstotkov, in to ni bilo dovolj dobro.”
Težave v preteklosti
Vendar ni minilo le nekaj dodatnih tednov. Crossrail je bil sprva načrtovan za začetek leta 2018.
Po naročilu neodvisnega poročila o pomanjkljivostih projekta se je londonski župan Sadiq Khan – ki je položaj prevzel leta 2016 in zamenjal zdajšnjega premierja Borisa Johnsona – besno odzval, saj so dokumenti, objavljeni decembra 2018, pokazali, da je bil projekt slabo voden več kot pet let.
“Še naprej sem zelo jezen in razočaran zaradi zamud in prekoračitve stroškov,” je takrat dejal Khan.
Stvari pa so se še slabšale. Avgusta 2018 so pristojni Crossraila Khanu pojasnili, da si še vedno prizadevajo, da bi se proga odprla decembra istega leta. Le tri tedne pozneje so odprtje prestavili za celo leto. Nato so aprila 2019 sporočili, da potrebujejo še vsaj 18 mesecev – rok, ki je bil pozneje podaljšan do leta 2022.
Državni revizijski urad Združenega kraljestva je za zamude v poročilu iz maja 2019 krivil nerealni urnik.
Kombinacija prekoračitve stroškov, izgube zaupanja, spreminjanja političnih prednostnih nalog in javnega odpora do motenj, ki jih povzročajo megaprojekti gradbenega inženiringa, je povzročila ukinitev predlaganega “Crossraila 2”, ki naj bi povezoval severovzhodni London z jugozahodnimi predmestji. Morda bo zato minilo veliko desetletij, preden bo mesto dobilo širšo mrežo hitrih, zmogljivih podzemnih železnic, kot jih imata na primer mesti Pariz in Hongkong.
Še več, zdi se, da ambiciozne napovedi o številu potnikov in prihodkov, narejene pred pandemijo, zdaj verjetno ne bodo uresničene še vrsto let, kar pomeni ogromen izpad zaslužka Transport for London, krovne organizacije, ki upravlja mestno podzemno železnico, vlake in avtobuse.
Nova ikona Londona
Kljub številnim težavam je, kot kaže, javno mnenje naklonjeno projektu. Christian Wolmar, novinar in avtor knjige “The Story of Crossrail”, pravi: “Mnogi ljudje, vključno z mano, so skeptični do megaprojektov.”
“Projekt Crossrail je upravičeno deležen kritik in treba mu je zastaviti dodatna vprašanja. Prvotni proračun je bil očitno nerealen in lahko bi trdili, da je imel London veliko srečo, da bo imel tako čudovito novo železnico, saj se za prevoz v preostale regije Združenega kraljestva ne nameni toliko sredstev.”
“Kljub motnjam na nekaterih občutljivih predelih, kot sta City in Mayfair, večina dela ni bila izpostavljena kritikam. Na neki način je bil najbolj izjemen vidik projekta Crossrail njegova nevidnost.”
Wolmar dodaja: “Kljub vsem težavam ni nobenega dvoma, da je Crossrail neverjeten projekt, ki bo postal ikoničen za London, tako kot so to njegovi rdeči avtobusi, metro ali Nelsonov stolpec.”
Ko se bo končno odprl, bo Crossrail predstavljal trajen poklon tisočim inženirjem, oblikovalcem, predorom in tehnikom, ki so ga v zadnjem desetletju uresničili. V letu platinastega jubileja vladanja kraljice Elizabete II. bo lahko izjemna nova železnica, ki nosi njeno ime, končno začela izpolnjevati obljube Londončanom.
Avtor: Ben Jones/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!