Menu Item
"Končal bom vojno med Rusijo in Ukrajino, še preden bom zaprisegel kot predsednik," je na drugem soočenju predsedniških kandidatov dejal Donald Trump. Načina, kako namerava obljubo izpolniti, ni razkril. Obrise načrta so od takrat deloma razkrili njegovi tesni zavezniki. Kako namerava republikanec ob morebitni izvolitvi končati dobri dve leti trajajočo morijo na vzhodu Evrope?
Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je na obeh televizijskih soočenjih pred letošnjimi volitvami pogumno napovedal: vojno v Ukrajini bom končal, še preden bom zaprisegel kot predsednik. Ameriški volilci in Evropejci, za katere je stališče novega predsednika ZDA do Ukrajine zelo pomembno, pa so ostali brez podrobnega in jasnega odgovora, kako namerava nekdanji predsednik ZDA to storiti.
Nekaj drobtinic načrta je dan po drugem soočenju na podkastu Shawn Ryan Show razkril Trumpov podpredsedniški kandidat J. D. Vance. V pogovoru je izpostavil potrebo po pogajanjih in vlogo Trumpa, ki naj bi predstavnike Rusije, Ukrajine in Evrope spravil za skupno mizo in jim ukazal, naj poiščejo mirno rešitev konflikta.
“Ta bo najverjetneje videti tako, da bo trenutna mejna črta med Rusijo in Ukrajino postala demilitarizirano območje, ki bo močno varovano, da Rusi znova ne napadejo. Ukrajina bi ostala samostojna in suverena, Rusija pa bi dobila zagotovilo nevtralnosti Ukrajine, ki se ne bi pridružila Natu in takšnim zavezništvom,” je predlog rešitve orisal Vance. Pri tem je dodal, da bi morale denar za povojno obnovo prispevati evropske države.
Nove podrobnosti Trumpovega načrta razkriva časnik Financial Times. Kot je zanje dejal eden od Trumpovih dolgoletnih svetovalcev, bi po novem načrtu osvežili in obudili sporazuma iz Minska, sklenjena leta 2014 in 2015. Dogovora sta skušala doseči premirje med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti v Donbasu, predvidevala sta tudi ohranitev ukrajinske ozemeljske celovitosti, zagotovitev avtonomije za rusko govorečo manjšino in oblikovanje varnostnih koridorjev, ki bi jih tako kot mejo z Rusijo nadzorovali predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Oba sporazuma iz Minska sta se izkazala za precej neučinkovita in sta bila pogosto kršena. Trumpov svetovalec je za Financial Times (FT) dejal, da bi tokrat vzpostavili mehanizme za uresničevanje sporazuma s kaznimi za kršitve. Vendar bi morale po njegovih besedah spoštovanje nadzirati evropske države in njihove vojske, ne pa sile Nata ali Združenih narodov. Kot je dejal, bodo ZDA vztrajale, da njihove enote pri nadzoru ne bodo sodelovale ter da sistem nadzora plačuje Evropa.
Kako za pogajalsko mizo spraviti Putina?
Po pisanju časnika so Trumpovi zavezniki prepričani, da Ukrajina vojno izgublja, da bi se moral predsednik Joe Biden pogovarjati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in da članstvo Ukrajine v Natu v kratkem ni mogoče. Nekdanji analitik pri obveščevalni službi CIA Fred Fleitz, ki je bil v Trumpovi administraciji v Svetu za nacionalno varnost, je za FT ocenil, da bi se možnost ukrajinskega članstva v Natu lahko za nekaj let umaknila z mize in tako bi Rusijo prepričali o pogajanjih. “Konflikt zamrznemo, Ukrajina ne odstopi nobenega ozemlja, oni se ne odpovedo ozemeljskim zahtevam, pogajanja pa potekajo ob razumevanju, da končnega sporazuma verjetno ne bo, dokler Putin ne odide s scene,” je ocenil.
Kaj pa, če umik članstva Ukrajine v Natu ne bo prepričal Putina, da sede za pogajalsko mizo? Republikanski predstavnik v predstavniškem domu Mike Waltz je za FT ocenil, da bi lahko Trump ruskemu kolegu zagrozil z nižanjem cen nafte in plina. “Svetovni trg preplaviš s cenejšo in čistejšo ameriško nafto in plinom in tako znižaš cene,” je dejal kongresnik. Poleg ekonomskega vzvoda pa je poudaril tudi Trumpovo vlogo pri sklenitvi Abrahamskih sporazumov med Izraelom in nekaterimi arabskimi državami. “Pokazal je, da zna sprti strani pripeljati za skupno mizo. Arabci in Izraelci, Rusi in Ukrajinci bodo naslednji,” je sklenil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje