Znanost pritrjuje staršem: zakaj je bolje, če najstniki spijo dlje

Zdrave spalne navade v najstniški dobi so zelo pomembne, in takega mnenja niso samo starši. Skupina raziskovalcev je namreč v novi študiji ugotovila, da količina spanca pri najstnikih pomembno vpliva na njihove kognitivne sposobnosti.
Najstniki, ki gredo spat bolj zgodaj in spijo dlje kot njihovi vrstniki, imajo bolj oster um in dosegajo boljše rezultate na kognitivnih testih – pri branju, besedišču, reševanju težav in drugih miselnih nalogah, ugotavljajo raziskovalci.

V raziskavo je bilo skupaj vključenih 3.222 mladostnikov, raziskovalci pa so že vnaprej predvideli, da bodo najstniki z bolj zdravimi spalnimi navadami dosegali boljše rezultate. Končni izid raziskave jih je kljub temu presenetil, saj tako velikega vpliva že zelo majhnih sprememb v povezavi s spanjem niso pričakovali, povzema Guardian.

"Menimo, da spanje kognitivne sposobnosti deloma izboljša zato, ker med spanjem utrjujemo spomine," je izsledke komentirala glavna avtorica raziskave, profesorica klinične nevropsihologije na univerzi v Cambridgeu BarbaraSahakian.

Študija profesorice Sahakian in njene ekipe velja za največjo dolgoročno raziskavo o razvoju možganov in zdravju otrok v ZDA. Raziskovalci so mladostnike spremljali na več različnih načinov. Najstniki so opravljali kognitivne teste in s pomočjo naprav spremljali svoj spanec. Za raziskovalne namene so opravili tudi slikanje možganov.

Analiza je pokazala, da so tudi najstniki z najboljšimi spalnimi navadami spali manj, kot priporočajo strokovnjaki. Po podatkih Ameriške akademije za medicino spanja naj bi otroci, stari od 13 do 18 let, spali od osem do 10 ur na noč.

Tri skupine: majhne razlike, velik vpliv

Glede na čas spanja so raziskovalci najstnike razdelili v tri skupine. V prvi so bili tisti, ki so šli spat najpozneje, a so se tudi najbolj zgodaj zbudili – sem je padlo 39 odstotkov udeležencev. Ta skupina je v povprečju spala med sedem in 10 ur na noč. Druga skupina najstnikov je v povprečju spala sedem ur in 21 minut na noč. Vanjo so uvrstili 24 odstotkov udeležencev. Tretja skupina najstnikov, približno 37 odstotkov, je šla spat najbolj zgodaj in je tudi spala najdlje – približno sedem ur in 25 minut.
Čeprav razlika v času spanja med tremi skupinami ni velika, ima že teh nekaj dodatnih minut zelo velik vpliv, so ugotovili raziskovalci. Na kognitivnih testih so se najbolje izkazali mladostniki iz tretje skupine, sledili so mladostniki iz druge skupine, medtem ko so bili mladostniki, ki so spali najmanj, na zadnjem mestu. Skeniranje možganov je pokazalo, da so imeli tisti iz tretje skupine največji obseg možganov in najboljše možganske funkcije, piše v študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Cell Reports.

"Presenetljivo, da imajo že tako majhne razlike v spanju tako velik vpliv. To nakazuje, da se majhne razlike v količini spanja sčasoma kopičijo in povzročijo velike razlike v rezultatih," je povedala Sahakian.

Najstnikom, ki si želijo izboljšati spalne navade, pa svetuje, naj se čez dan dovolj gibljejo ter naj v večernem času ne uporabljajo računalnika in telefona.

"Možgani so še posebej v času razvoja zelo odvisni od spanja," je o študiji povedal profesor medicine spanja na univerzi v Oxfordu Colin Espie. V študiji sicer ni sodeloval.