Menu Item
Ne le, da lahko psi zavohajo, kdaj je oseba srečna ali prestrašena, ampak ločijo tudi, kdaj je oseba pod stresom in kdaj mirna, je pokazala nova znanstvena študija.
Kako so znanstveniki prišli do te ugotovitve? Udeležence v raziskavi so prosili, naj v prisotnosti dveh raziskovalcev opravijo matematično nalogo in štejejo od 9.000 nazaj v enotah po 17. Udeležencem, ki so odgovarjali pravilno, tega niso povedali. Od njih so pričakovali, da nadaljujejo nalogo. Če pa se je udeleženec zmotil, pa ga je raziskovalec prekinil z “ne” in mu povedal zadnji pravilni odgovor, je za CNN poskus opisala glavna avtorica študije Clara Wilson. Pred in po matematični nalogi so raziskovalci zbrali vzorce izdihanega zraka in znoja. Raziskovalci so pri udeležencih izmerili tudi srčni utrip in krvni tlak, udeleženci pa so poročali tudi o ravni stresa.
Nato pa so dali vzorce psom, ki so morali med vzorci izdihanega zraka in znoja ter dvema kontrolnima vzorcema izbrati pravilen vzorec. Da bi prešli na naslednjo fazo testiranja, so morali izbrati vsaj sedem od 10 vzorcev pravilno. V drugi fazi so štirim psom, ki so uspešno prestali prvo fazo testiranja, pokazali iste vzorce in vzorec, ki so ga udeležencu odvzeli pred matematično nalogo.
Pravilen vzorec so psi izbrali v 93,8 odstotka poskusov. To je pokazalo, da ločijo med vonjem človeka, ki je v stresu, in osnovnim vzorcem, je povedala Wilson. “Fascinantno je videti, kako lahko psi razlikujejo med vonjavami, ki jih loči le psihološki odziv na stres,” je dodala.
Rezultati so bili objavljeni v reviji PLOS ONE.
Močan nos
Psi vohajo veliko bolje od ljudi. Imajo namreč 220 milijonov vohalnih receptorjev, ljudje pa 50 milijonov. Zaradi tega so psi izjemno učinkoviti pri razlikovanju in prepoznavanju vonjav, je pojasnil Mark Freeman iz oddelka za klinične vede o malih živalih na Virginia Tech, ki pri raziskavi ni sodeloval. Vohalni receptorji so majhni živčni končiči, ki so v nosnicah in omogočajo vohanje, je pojasnil.
“Čeprav ne moremo z gotovostjo vedeti, zakaj so psi razvili tako izostrena vohalna čutila, je to med drugim zelo verjetno povezano s potrebo po prepoznavanju plena, morebitnih groženj, reproduktivnega statusa in družinskih odnosov v krdelu,” je rekel Freeman.
V študijo je bilo vključenih dvajset psov iz okolice Belfasta na Severnem Irskem, štirje so študijo tudi zaključili. Večina tistih, ki študije niso dokončali, je med raziskavo pokazala znake tesnobe zaradi ločenosti od lastnika ali pa niso bili sposobni ostati zbrani. Če bi pse od rojstva vzgajali z namenom, da zavohajo stres, bi večina psov študijo verjetno dokončala.
Študijo so dokončali samec koker španjela, samica kokopuja, samec lurcher in samica terierja. Stari so bili od 11 do 36 mesecev. Vsi psi imajo močan voh, toda španjeli, terierji in lurcher so voh uporabljali tudi za lov, je pojasnil Freeman. To bi lahko vplivalo tudi na njihov uspeh v študiji.
Kako lahko uporabimo rezultate te raziskave?
Ugotovitve bi lahko koristile službenim psom, ki pomagajo ljudem z duševnimi težavami, kot sta anksioznost in posttravmatska stresna motnja, meni Wilson. “Zavedanje, da obstaja zaznavna komponenta pri stresu, lahko sproži razpravo o usposabljanju s pomočjo vonja posameznikov, ki so pod stresom,” je dejala. Dodala je še, da je treba izvesti več eksperimentov izven laboratorija, da bi ugotovili, kako uporabni so rezultati v resničnem svetu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje