Menu Item
Raziskovalec pravi, da smo ljudje ustvarili novo geološko dobo, pirocen, katere učinki so primerljivi z učinki ledene dobe. A vzrok zanjo ni led, temveč ogenj.
Življenje in ogenj sobivata in se skupaj razvijata že 420 milijonov let, odkar se je življenje iz morja preselilo na kopno, piše na spletni strani The Conversation Stephen Pyne, predavatelj na državni univerzi v Arizoni in raziskovalec zgodovine ognja.
Potem se je pojavila vrsta, ki ga je, edina do zdaj, ukrotila in izkoristila zase – človek. Predniki današnjih ljudi so nadzorovano kurili že pred več kot milijon leti, davno preden se je pojavil prvi sodobni človek.
V naslednjih sto tisočletjih je človeštvo s pomočjo ognja preoblikovalo površje planeta. “Obseg teh sprememb pa je v zadnjih stoletjih dosegel razsežnosti brez primere,” poudarja znanstvenik.
Pyne pravi celo, da smo ljudje ustvarili novo geološko obdobje, imenovano pirocen. Izraz izhaja iz grške besede za ogenj, pyros.
Z izrazom pirocen Pyne opisuje obdobje, v katerem človeške dejavnosti, zlasti kurjenje fosilnih goriv, povzročajo nenadzorovane posledice.
Dobrodošli v pirocenu, ognjeni različici ledene dobe!
Z množičnim kurjenjem fosilnih goriv smo presegli naravne omejitve, saj tovrstno izgorevanje lahko poteka kjerkoli in kadarkoli, njegovih stranskih produktov (na primer saje ali ogljikov dioksid) pa obstoječi ekosistemi ne morejo več zlahka absorbirati.
“Sežiganje fosilnih goriv je s segrevanjem ozračja glavni vzrok za podnebne spremembe, te pa posledično izboljšujejo razmere za požare v naravi,” piše Pyne v članku. “Ljudje so tako postali ključni dejavnik v globalnem ognjenem ciklu, kar vodi v večje in uničujoče požare, ki ogrožajo ekosisteme in prebivalstvo,” dodaja.
Pyne opozarja, da so človeške prakse uporabe ognja postale tako obsežne, da ustvarjamo ognjeni ekvivalent ledene dobe.
“Seštejte vse učinke, neposredne in posredne: led, ki ga je pregnal ogenj, območja, ki gorijo, selitve vrst, ki se prilagajajo spremenjenim razmeram, stranske posledice zaradi poškodovanih porečij in zračnih bazenov, razpadanje ekosistemov, vseprisotna moč podnebnih sprememb, dvig morske gladine, množično izumiranje, motnje v človeškem življenju in habitatih. Rezultat je pirogeografija, ki strašljivo spominja na ledeno dobo – ognjeno. Priča smo dozorevanju pirocena,” piše Pyne.
Po njegovih besedah pirocen ni zgolj metafora, temveč realnost, ki “zahteva globalno ukrepanje in prilagajanje”. Ključnega pomena pa je po njegovem mnenju razvoj strategij za bolj trajnostno upravljanje z ognjem ter zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje