Menu Item
Ljudje smo povezani s psi dlje kot s katerokoli drugo udomačeno živalsko vrsto, od lovskih do čuvajskih nalog pa je danes njegova prednostna naloga druženje z lastniki. Znanstveniki v najnovejši raziskavi menijo, da psi vstopajo v novo fazo evolucije.
Štirinožni kosmatinci so šli skozi več valov udomačevanja, najnovejša raziskava pa nakazuje na novo, tretjo fazo, piše Daily Mail.
Tretja faza spodbuja sodoben način življenja in prinaša spremembe, ki od štirinožcev zahtevajo prilagoditve vedenjskih sposobnosti. Nekoč zaželeno lajanje, namenjeno varovanju doma, je danes precej nadležno. Od psov se pričakuje, da bodo tiho in primerno socializirani, lastniki pričakujejo več druženja v notranjih prostorih in manj fizičnih aktivnosti, kar pomeni, da se morajo bolj prilagajati “neaktivnemu” življenjskemu slogu.
Psi torej razvijajo drugačne značilnosti, kot so jih imeli v preteklosti. Takrat so opravljali različne naloge, prioritetno namenjene varovanju doma in lastnine. Tako so se skozi leta spremenili iz “delavca v družabnika”, zato se je spremenilo njihovo vedenje, morda tudi njihova biologija.
Tudi psi podlegli sedečemu načinu življenja
Nedavna raziskava, ki so jo izvedli na mladičih službenih psov v ameriškem raziskovalnem centru Duke, kaže, da so še posebej službeni psi izjemno prilagodljivi na življenje v 21. stoletju.
So izjemno usposobljeni za pomoč ljudem pri opravljanju vsakodnevnih nalog, kot so odpiranje vrat, prižiganje luči ali celo pomoč pri pranju perila. Ti psi torej predstavljajo model, kako bi lahko tudi drugi kosmatinci postali bolj prilagojeni sedentarnemu življenjskemu slogu, za katerega je značilno malo dnevne gibalne aktivnosti in veliko sedenja, piše The Atlantic.
Raziskava je še pokazala, da imajo službeni psi višjo raven oksitocina, hormona, ki spodbuja družbeno vez, ustvarja pa občutek nežnosti in potrebe po dotiku in objemu, zato mu rečemo tudi hormon nežnosti ali ljubezni. Prav ta prijaznost bi lahko bila poglavitna lastnost v tretjem valu udomačevanja psov.
Če bi se pri vzgoji posvečalo več pozornosti prijaznosti in socialni prilagodljivosti, bi to lahko postalo norma med vsemi psi.
Udomačitev je spremenila gene
Učinek oksitocina je odvisen od tega, kako dobro se veže na svoj receptor v celicah. Prejšnje študije so pokazale, da so socialne spretnosti psa delno zakoreninjene v njegovi genetiki – natančneje v genih, ki nadzorujejo njegovo občutljivost na oksitocin.
Raziskovalci so v zadnji raziskavi opazovali 60 zlatih prinašalcev, ki so poskušali dvigniti pokrovček s kozarca s priboljški, ki ga je bilo namenoma nemogoče odpreti. Odvzeli so tudi bris DNK iz smrčkov psov, da bi ugotovili, katero različico oksitocinskega receptorja ima vsak od njih. Psi so ta vedenjski test opravili dvakrat, enkrat po prejemu oksitocina v nos in enkrat po prejemu odmerka nevtralne fiziološke raztopine v nos.
Raziskovalci so določili tudi časovnico, koliko časa bodo psi sami skušali odpreti pokrov kozarca, preden se bodo obrnili na skrbnika in ga prosili za pomoč. Rezultati so pokazali, da so se nekateri psi odzvali intenzivneje kot drugi in da so po prejemu oksitocina pogosteje prosili za pomoč. Te ugotovitve nakazujejo, kako je udomačitev spremenila gene, ki vplivajo na socialne spretnosti psov.
Pasma določa predvsem videz psa
Prvi koraki udomačevanja psov so se začeli že pred 40.000 do 14.000 leti, ko so volkovi iskali hrano blizu človeških naselbin in sčasoma razvili prijateljske lastnosti, ki so jim omogočile, da so se bolje povezali z ljudmi.
Ta proces je zmanjšal lastnosti, kot sta agresija in strah, ter spodbudil razvoj prijaznosti, kar je psom omogočilo boljše preživetje. Drugi val udomačevanja psov je sledil industrijski revoluciji, ko so ljudje začeli vzrejati pse predvsem zaradi njihovega videza in statusa. To je privedlo do več kot 200 pasem, ki jih poznamo danes.
Psi so bili nekoč prilagojeni na življenje na prostem, kjer so lahko prosto tekali po soseskah, a z urbanizacijo in povečanjem časa, preživetega v zaprtih prostorih, so se ti pogoji spremenili. Tisti, ki so preveč energični, prestrašeni ali tesnobni, so pogosto težje obvladljivi za lastnike, kar vodi do tega, da se jih veliko znajde v zavetiščih. Mnogi lastniki poskušajo izbrati pravo pasmo psa v upanju, da bo ta rešila vse težave, vendar pasma le redko zagotavlja določene vedenjske lastnosti. Pasma predvsem določa videz psa, ne pa njegove sposobnosti za prilagajanje okolju.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!