Menu Item
Znanstveniki so uspeli ponovno vzpostaviti nekatere vitalne funkcije prašičjih organov, potem ko so bili ti že eno uro mrtvi. Po njihovih navedbah gre za prelomno dognanje, ki bi lahko spremenilo medicino, poroča BBC. To bi namreč lahko povečalo število organov, primernih za transplantacije, zdravnikom pa zagotovilo več časa za opravljanje posegov, ki bolnikom lahko rešijo življenje. Raziskava je ob tem zamajala tudi predpostavke, ki so doslej veljale glede tega, kaj se dogaja v trenutkih med življenjem in smrtjo.
Ko srce preneha utripati, telo ne more več prejemati kisika in hranil, ki jih nujno potrebuje za preživetje. Organi nabreknejo, krvne žile se sesedejo, celice, ki so osnovni gradniki organov, pa začnejo umirati. Ta celična smrt naj bi bila hitra in dokončna, vendar pa so znanstveniki z Univerze Yale uspeli delno popraviti škodo na tkivih, čeprav so bile živali mrtve že eno uro. “Uspelo nam je ponovno vzpostaviti nekatere funkcije celic, ki bi morale biti že mrtve,” je povedal prof. Nenad Sestan, ki je sodeloval v raziskavi. “Te celice delujejo tudi ure po tem, ko ne bi smele več,” je dodal.
Podoben postopek je raziskovalna skupina izvedla že leta 2019, vendar so takrat oživili le prašičje možgane. Za tokratno raziskavo so prilagodili svojo tehnologijo imenovano OrganEx, ki omogoča delovanje celotnega telesa. Uporabili so sintetično kri za prenos kisika po telesu, ki se ne strdi in lahko teče po propadajočih žilah. Ob tem so vbrizgali tudi koktajl 13 spojin za prekinitev kemičnih procesov, ki se končajo z odmiranjem celic in pa za pomiritev imunskega sistema ter napravo za ritmično črpanje tekočin po telesu, ki simulira utripajoče srce.
V raziskavo vključenih 100 prašičev
V študijo je bilo vključenih 100 prašičev, znanstveniki so pred preizkusi dobili etično odobritev za eksperiment, rezultate pa so objavili v reviji Nature. Znanstveniki so prašiče globoko uspavali in jim nato ustavili srce. Prašiče so pred uspavanjem tri dni opazovali, po tem pa so jih razdelili v tri skupine. En del so pustili le na ventilatorju, druge na ECMO (zunajtelesna membranska oksigenacija), tretje pa na sistem OrganEx.
Tistim, ki so povezali na sistem OrganEx, so nato šest ur dovajali obnovitveni koktajl. Po šestih urah so preučili vitalne organe prašičev, kot so srce, jetra in ledvice. Ugotovili so, da so v organih znova stekle nekatere vitalne funkcije, vendar ne na isti ravni kot pred smrtjo. Srčne mišice so na primer znova dobile signal in so se skrčile. Tekočina OrganEx je vsebovala kri in trinajst dodatnih sestavin, med katerimi so bili antikoagulanti, inhibitorji nevronske aktivnosti, anestetiki, zaviralci imunskega sistema in še nekaj drugih snovi.
V nekaterih primerih je prišlo tudi do spotenega premikanja glave in vratov prašičev, kar bi lahko bil znak, da jim je uspelo obnoviti nekatere motorične funkcije. “Stvarni niso tako mrtve, ko smo prej domnevali. Dokazali smo, da lahko dejansko sprožimo popravilo celih in jih prepričamo, da ne umrejo,” meni raziskovalec dr. Zvonimir Vrselja.
Čeprav so prašiči znova premikali nekatere svoje dele telesa, pa to ne kaže na kakršnokoli duševno aktivnost, saj ni bilo možganskih valov, ki bi kazali na zavest oziroma zavedanje. Tehnologija veliko obeta v luči ohranjanja organov po odvzetju darovalcu meni Stephen Latham, direktor interdisciplinarnega centra za bioetiko na univerzi Yale, a preden jo bodo prilagodili za uporabo na ljudeh, bo nujnih še veliko raziskav.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!