Menu Item
Botaniki so iz tisoč let starega semena, ki so ga v osemdesetih letih prejšnjega stoletja našli v jami v Judejski puščavi, vzgojili dolgo izgubljeno drevesno vrsto. So odkrili svetopisemsko drevo?
Starodavno seme, odkrito med arheološkim izkopavanjem v spodnjem delu regije Vadi el Makuk severno od Jeruzalema, je bilo v nedotaknjenem stanju. A znanstveniki, ki sodelujejo pri projektu, samo na podlagi semena niso mogli določiti vrste drevesa, poroča CNN.
Ekipa, ki jo je vodila dr. Sarah Sallon, zdravnica, ki je ustanovila raziskovalni center za naravno medicino Louis L. Borick v Univerzitetnem medicinskem centru Hadasa v Jeruzalemu, je zato seme pred več kot desetletjem posadila za nadaljnje raziskave.
Dr. Sallon je dejala, da obstaja možnost, da je drevo izvor svetopisemskega “tsori”. Gre za izvleček zdravilne rastline, ki je povezan z zgodovinsko regijo Gilead severno od Mrtvega morja. Ugotovitve ekipe, opisane v študiji, ki je bila objavljena 10. septembra v reviji Communications Biology, razkrivajo nekatere skrivnosti izvora tega skrivnostnega primerka, ki ga je dr. Sallon poimenovala kot “sheba”.
Dr. Louise Colville, višja raziskovalka na področju biologije semen v Kraljevem botaničnem vrtu Kew v Londonu, pravi, da so semena s tako neverjetno življenjsko dobo redka. “Presenetljivo pri tej zgodbi je, da je šlo za eno samo seme. Izjemna sreča je, da je vzklilo.”
Genetski prstni odtis brez ujemanja
Soavtorica študije dr. Elaine Solowey, upokojena raziskovalka v Centru za trajnostno kmetijstvo na Inštitutu za okoljske študije Arava v Izraelu, je za kalitev vzorca uporabila postopek, ki je bil izpopolnjen med prejšnjimi raziskavami 2.000 let starih semen datljeve palme. Skrivnostno seme je namakala v vodi, ki je bila pomešana s hormoni in gnojilom, nato pa ga je posadila v lonec s sterilno zemljo, poroča CNN.
“Približno pet tednov in pol kasneje se je pojavil lep majhen poganjek,” je dejala dr. Sallon. Ekipa znanstvenikov je z radiokarbonskim datiranjem organskih snovi je ocenila starost rastline in ugotovila, da bi seme lahko izviralo iz obdobja med letoma 993 in 1202.
Kmalu zatem so na drevesu pognali listi. Dr. Sallon je fotografije drevesa in njegovih listov delila z botaniki po vsem svetu. Eden od strokovnjakov je dejal, da bi drevo lahko pripadalo rodu Commiphora. V to skupino spada približno 200 vrst dreves, ki jih najdemo predvsem v Afriki, na Madagaskarju in Arabskem polotoku.
Dr. Sallon je vzorec lista predala soavtorici študije dr. Andrei Weeks, izredni profesorici na oddelku za biologijo na Univerzi George Mason v Fairfaxu v Virginiji. Weeks je določila zaporedje DNK drevesa in tako potrdila predhodno identifikacijo. Vendar se vzorec ni ujemal z nobeno od znanih vrst Commiphora v njeni zbirki podatkov.
Raziskovalci, ki so v študiji sodelovali, menijo, da neznana vrsta Commiphora s svojim edinstvenim genetskim prstnim odtisom najverjetneje predstavlja izumrli takson, ki je nekoč rastel na območju Judovske puščave. A drevo, ki je zdaj staro več kot 14 let in visoko skoraj tri metre, do zdaj ni niti enkrat zacvetelo ali obrodilo plodov. Prav zato je vrsto še toliko težje določiti.
Gre za svetopisemsko drevo?
Na podlagi zgodovinskih raziskav je dr. Sallon sprva domnevala, da bi bilo lahko drevo vir tega, kar starodavna besedila iz regije, vključno s Svetim pismom, opisujejo kot “judovski balzam” ali “balzam iz Gileada”. Gre za dišečo smolo, ki so jo nabirali za izdelavo parfuma, ki so ga v tistem času izvažali po vsem svetu.
“Drevo smo posadili leta 2010, zdaj smo leta 2024. Zakaj smo tako dolgo čakali z objavo raziskave? Ker sem se želela prepričati, ali gre res za judovski balzam. In kako bi to lahko to ugotovila? Zaradi vonja,” je dejala dr. Sallon.
Vendar pa drevo, ki je sorodno drevesu mira, ki je znano po svoji smoli, nikoli ni oddajalo nobenega vonja. Ko je bila rastlina stara približno tri leta, je ekipa opravila fitokemično analizo njene smole, listov in vej, da bi preverila prisotnost aromatičnih spojin, kakršne najdemo v miri. A jih po besedah dr. Sallon ekipa raziskovalcev ni našla. So pa našli nekatere spojine, ki so znane po uporabi v medicini.
“Na podlagi vseh teh informacij to ni judovski balzam, temveč njegov bližnji sorodnik in eden od nearomatskih vrst Commiphora, ki je zakladnica zdravilnih spojin,” je še dejala dr. Sallon.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!