Znanstveniki razrešili 200 let staro skrivnost, ki bi skoraj uničila svet

Svet 01. Jan 202513:30 3 komentarji
Otok, kjer je izbruhnil vulkan leta 1831
Skrivnostni izbruh se je zgodil na vulkanu Zavaritskii. Eksplozija je ustvarila 3 kilometre široko kaldero, ki razkriva rdeče, črne in bele plasti, sestavljene iz preteklih eruptivnih usedlin (Foto: Oleg Dirksen/University of St Andrews)

Skupina raziskovalcev je pomagala razrešiti skrivnost, povezano z izbruhom vulkana, ki je pred skoraj 200 leti povzročil podnebne spremembe, izpad pridelka po vsem svetu in lakoto.

Raziskovalci škotske univerze St. Andrews so razrešili skrivnostno lokacijo vulkanskega izbruha, ki je znanstvenike begala skoraj 200 let.

Leta 1831 je namreč močan vulkanski izbruh v ozračje izpustil žveplove pline, ki so odbijali sončno svetlobo in povzročili globalno ohladitev za približno 1 stopinjo Celzija. Hladno vreme, ki je bilo dobro dokumentirano po vsem svetu, je povzročilo obsežen izpad pridelka in uničujočo lakoto.

Kot so zapisali na spletni strani univerze St. Andrews, je nemški skladatelj Felix Mendelssohn med poletnim popotovanjem po Alpah leta 1831 celo pisal o katastrofalnem vremenu. “Pusto vreme, vso noč in vse jutro je spet deževalo, mraz je kot pozimi, na bližnjih hribih je že globok sneg …”

Kaj so ugotovili?

Ekipa je ugotovila, da gre uničujoč izbruh prizadejal vulkan Zavaritskii na oddaljenem in nenaseljenem otoku Simušir, ki je del Kurilskega otočja, sicer spornega ozemlja med Rusijo in Japonsko. Otočje, ki je trenutno pod nadzorom Rusije, deluje kot strateška vojaška postojanka. Med hladno vojno so Sovjeti Simušir uporabljali kot tajno oporišče jedrskih podmornic, saj so plovila pristajala v poplavljenem vulkanskem kraterju.

Izbruh vulkana leta 1831 je sicer Zemljin “najnovejši skrivnostni izbruh.” In čeprav so znanstveniki vedeli, da je šlo za velik dogodek, ki je povzročil podnebne spremembe in družbene pretrese, je lokacija vulkana do zdaj ostala neznana in je bila, kot so zapisali na univerzi, predmet močnih debat.

Nova raziskava pod vodstvom dr. Willa Hutchisona iz oddelka za Zemeljske in okoljske znanosti univerze St. Andrews in je bila objavljena v znanstveni publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences, pa zdaj razkriva, kako je ekipa raziskovalcev analizirala zapise ledenih jeder in ugotovila točno lokacijo vulkana.

Otok, kjer je izbruhnil vulkan leta 1831
Oddaljeni in nenaseljeni otok Simušir je bil vir skrivnostnega izbruha leta 1831. (Foto: Oleg Dirksen/University of St Andrews)

“Vulkanski izbruh je imel pomemben globalni vpliv”

“Šele v zadnjih letih smo razvili možnost pridobivanja mikroskopskih delcev pepela iz polarnih ledenih jeder, s katerimi lahko opravimo podrobne kemijske analize. Ti drobci so neverjetno majhni in merijo za približno desetino premera človeškega lasu,” je pojasnil Hutchison.

“Analizirali smo kemijo ledu z visoko časovno ločljivostjo. To nam je omogočilo natančno določiti čas izbruha na pomlad oziroma poletje 1831, prav tako smo lahko potrdili, da je šlo za eksploziven izbruh. Z analizo smo natančno izločili drobne delce pepela. Iskanje ujemanja je bilo dolgotrajno in je zahtevalo obsežno sodelovanje s kolegi iz Japonske in Rusije, ki so nam poslali vzorce, zbrane na oddaljenih vulkanih pred desetletji,” je dejal.

Trenutek, ko so skupaj z ekipo raziskovalcev analizirali vzorce pepela – enega iz vulkana in drugega iz ledenega jedra – je Hutchinson opisal kot trenutek zmagoslavja. “Nisem mogel verjeti, da so bile številke enake. Po tem sem se veliko časa poglabljal v starost in velikost izbruha v Kurilskih zapisih, da bi se resnično prepričal, da so ujemanja prava,” je po pisanju univerze St. Andrews dejal raziskovalec.

Otok, kjer je izbruhnil vulkan leta 1831
Foto: PROFIMEDIA

Kot so še zapisali na univerzi St. Andrews raziskava Kurilsko otočje izpostavlja kot slabo raziskano, a izjemno produktivno vulkansko območje. “Vulkan, ki je leta 1831 povzročil izbruh, je bil zelo oddaljen, vendar je imel pomemben globalni vpliv na podnebje in hude posledice za človeško populacijo. Ugotavljanje virov teh skrivnostnih izbruhov je ključnega pomena, saj znanstvenikom omogoča kartiranje in spremljanje regij na Zemlji, kjer je najbolj verjetno, da bodo vulkanski dogodki, ki spreminjajo podnebje,” so zapisali v pojasnilu.

Vodja raziskave dr. Hutchison je ob tem poudaril, da je takšnih vulkanov zelo veliko, kar kaže na to, kako težko bo napovedati, kdaj ali kje se bo zgodil naslednji izbruh velike magnitude. “Kot znanstveniki in družba moramo razmisliti, kako uskladiti mednarodni odziv, ko bo prišlo do naslednjega velikega izbruha, kot je bil tisti leta 1831,” je poudaril.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje