Menu Item
Ekipa znanstvenikov je z uporabo napredne metode analize DNK vzorcev razvozlala skoraj 200 let staro legendo o izgubljenem nemškem princu.
16-letni Kaspar Hauser se je leta 1828 nenadoma pojavil v nemškem Nürnbergu. Potikal se je po mestnem trgu brez kakršnihkoli dokumentov in zgolj z nepodpisanim pismom v roki. V pismu je pisalo, da je odraščal v ječi, zaradi česar je lahko komaj napisal svoje ime in je težko komuniciral z oblastmi, ki so ga zasliševale.
Pismo je navdahnilo zgodbe o tem, da je Hauser v resnici izgubljeni princ, ki so ga ugrabili iz nemške plemiške družine Baden. Leta 1833 je Hauser umrl za posledicami vbodne rane.
Njegove domnevne plemiške korenine so se strokovnjaki trudili dokazati še dolga leta po njegovi smrti, a neuspešno — vse do zdaj.
Z analizo Hauserjevih las so znanstveniki, ki so svojo raziskavo objavili v reviji iScience, potrdili, da ni pripadal krvni liniji Baden ter tako po skoraj dveh stoletjih razblinili mit, da je bil Hauser ugrabljen princ. Pristop, ki so ga uporabili, je bil zasnovan za raziskovanje DNK vzorcev neandertalcev in je bil zato veliko natančnejši od prej znanih metod. Razvijali in izboljševali so ga skoraj 20 let.
Nova analiza “ilustrira, kako lahko molekularna genetika reši zgodovinske skrivnosti,” je za CNN dejal dr. Dmitry Temiakov, profesor na oddelku za biokemijo in molekularno biologijo na univerzi Thomas Jefferson v Filadelfiji.
Z novo metodo so ponovno, tokrat veliko natančneje, analizirali Hauserjeve lase, saj prejšnje analize niso privedle do oprijemljivih rezultatov. Ugotovili so, da se DNK v vzorcu las sklada s krvjo, najdeno na njegovih oblačilih.
Njegov tako imenovan mitotip, set mitohondrijskih alelov, ki določajo različne gene, so z analizo določili kot tip W. Družina Badens je imela mitotip H.
Da bi potrdili rezultat, so raziskovalci Hauserjeve lase poslali v laboratorij v Potsdamu, specializiran za antično DNK. Tamkajšnjim znanstvenikom niso povedali, da je bil vzorec las Hauserjev. Tudi “slepa” analiza potsdamskega laboratorija je potrdila, da gre za mitotip W.
“Teorija izgubljenega princa” pravi, da naj bi bila Hauserjeva starša vojvoda Carl in vojvodinja Stéphanie de Beauharnais, ki jima je leta 1812 umrl 18 dni star novorojenec. A sodeč po govoricah naj bi v resnici umrl drug dojenček, ki ga je zamenjala njegova krušna babica, grofica Louise Caroline von Hochberg. Pravega princa, domnevno Hauserja, naj bi skrila, da bi lahko prestol zasedel eden od njenih sinov.
Analiza je sicer pokazala, da ni šlo za Hauserja, ni pa mogla pokazati, kdo je bil v resnici. Vse, kar je študija uspela dokazati, je, da je bil zahodnoevropskega porekla.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!