Znanstveniki z novo idejo, ki bi nam približala življenje na Marsu

Ena prvih fotografij Marsove površine iz sonde Viking 1/PROFIMEDIA

Bo znanstvenikom uspelo Mars preoblikovati tako, da bodo razmere ugodne za človeško življenje? Nekaj, kar se je včasih zdelo zgolj kot znanstvena fantastika, morda sploh ni tako oddaljeno.

Znanstveniki se že vrsto let ukvarjajo s tem, kako bi spremenili okolje Marsa, da bi postalo bolj podobno Zemlji. Tako bi namreč v prihodnosti lažje realizirali idejo o naselitvi tega planeta.

Izjemno nizke temperature so le eden izmed izzivov, ki onemogočajo bivanje ljudi tam. Problematično je tudi pomanjkanje kisika, škodljivo ultravijolično sevanje zaradi tanke atmosfere, slana prst, neugodna za gojenje pridelkov, prašne nevihte in številne druge ovire.

Da bi bil rdeči planet primeren za pridelovanje živil, tekočo vodo in človeška telesa, bi bilo treba konkretno spremeniti temperaturo ozračja. Znanstveniki zato skušajo najti snov, ki bi ob vbrizgavanju velikih količin v ozračje zadrževala toploto, podobno kot to na Zemlji počneta vodna para in ogljikov dioksid.

Raziskovalci čikaške univerze in floridske centralne univerze so predstavili novo idejo, kako bi s črpanjem majhnih delcev železa in aluminija, ki so po velikosti podobni bleščicam, v obliki aerosolov ujeli uhajajočo toploto in sončno svetlobo razpršili nazaj proti površju Marsa, poroča Reuters.

S tem bi naravno povečali učinek toplote, temperatura pa bi se v naslednjih letih lahko dvignila za približno 28 stopinj Celzija.

Po podatkih Nase je povprečna temperatura na površju Marsa -65 stopinj Celzija. Ker je ozračje tako tanko, namreč toplota s Sonca zlahka uhaja z rdečega planeta.

“Za Mars je segrevanje planeta nujen, vendar nezadosten prvi korak. Prejšnji koncepti so se osredotočali na sproščanje toplogrednih plinov, za kar pa so potrebne velike količine virov, ki so na Marsu redki,” je pojasnil planetarni znanstvenik z univerze v Chicagu Edwin Kite, ki je sodeloval pri vodenju študije, ta teden objavljene v znanstveni reviji Science Advances.

Njegova ekipa se je zato domislila drugačnega pristopa: železo in aluminij v prahu so uporabili za izdelavo devet mikrometrov dolgih palic, ki so približno dvakrat večje od delčka marsovskega prahu in manjše od komercialno dostopnih bleščic, pišejo na portalu Science.

Izvedli so simulacijo, s katero so želeli preveriti, kako bi se ti delci odzvali na svetlobo. Rezultati so pokazali “nepričakovano velike učinke” na to, kako učinkovito absorbirajo infrardeče sevanje s površja, nato pa to sevanje razpršijo nazaj na Mars. S pomočjo računalniških modelov so nato ugotavljali, kaj bi to pomenilo glede na razmere na Marsu.

Ugotovili so, da bi se ozračje na Marsu v nekaj mesecih segrelo za približno 10 stopinj Celzija, pri tem pa bi potrebovala 5000-krat manj materiala kot pri drugih predlaganih shemah za izkoriščanje učinka tople grede. Surovine za palice pa ne bi bilo treba prevažati iz Zemlje, saj bi uporabili te na Marsu.

“Vrzel med tem, kje Mars je, in tem, kako daleč je Mars, na katerem bi lahko bivali, je manjša, kot si morda mislimo,” je za Science dejal Colin McInnes, ki je sodeloval v raziskavi.