Znanstvenikom uspel neverjeten preboj, ki spreminja zgodovino razumevanja naših prednikov

Znanstveniki so našli način, kako pri starodavnih človeških ostankih testirati hormone, povezane z nosečnostjo. Gre za preboj, ki bi arheologom omogočil ugotavljanje, ali je bila ženska v času smrti noseča oziroma ali je pred kratkim rodila.

Raziskovalci so v okostjih, starih tudi do 1.000 let, odkrili ključne reproduktivne hormone – estrogen, progesteron in testosteron – kaže študija, objavljena v akademski reviji Journal of Archaeological Science.

"V okostjih in zobeh smo našli nekakšen hormonski arhiv," je pojasnila vodilna avtorica študije Aimée Barlow, arheologinja z Univerze v Sheffieldu na severu Anglije.

"To je prvič. Do sedaj namreč še nihče ni zaznal teh specifičnih hormonov v zobeh ali zobnem kamnu. To je tudi prvič, da je bil progesteron uspešno izmerjen v človeškem kostnem tkivu," je za CNN povedala Barlow.

Preboj pri preučevanju zgodovine preteklih populacij

Nosečnost je pri starodavnih človeških posmrtnih ostankih težko zaznati, znanstveniki pa so doslej verjeli, da je sestava trdih tkiv pretežno anorganska in da teh beljakovin ne bi bilo mogoče odkriti ali zaznati, je pojasnila arheologinja.

Kljub temu se je odločila, da bo z encimsko vezanim imunosorbentnim testom (ELISA) testirala več vzorcev sedmih žensk in treh moških okostjih, ki segajo od 1. do 19. stoletja. ELISA je uveljavljena metoda za odkrivanje in kvalifikacijo peptidov in beljakovinskih molekul, kot je progesteron, ki je ključen biomarker za nosečnost in katerega raven se v prvem trimesečju močno poveča in ostane povišana skozi celotno obdobje nosečnosti.

Ravni estrogena in testosterona se prav tako zvišajo, čeprav ne v enaki meri, kar pomeni, da je bilo pomembno upoštevati tudi razmerje med temi tremi hormoni, ugotavlja študija. Testi so pokazali, da so bili estrogen, progesteron in testosteron merljivi v kosteh ter v vzorcih dentina, sklenine, zobnega kamna in korenin zob.

"Visoke ravni progesterona v zobnih strukturah in zobnem kamnu, prisotnost estrogena v kosteh in pomanjkanje testosterona v trdih tkivih so bile skladne z nosečnostjo v času smrti," so zapisali avtorji študije. To po navedbah študije dokazuje "izvedljivost in velik potencial metode ELISA za odkrivanje spolnih hormonov v človeških skeletnih ostankih pri preučevanju reproduktivne zgodovine preteklih populacij".

Barlow je pojasnila, da bi lahko dokaz, da se hormoni ohranijo v skeletu, ob več letih nadaljnjih raziskav, znanstvenikom omogočil, da ugotovijo, pri kateri starosti je bila ženska prvič noseča, ali je kdaj doživela spontani splav ter koliko časa je minilo med posameznimi porodi, če je imela več otrok. "To bo še posebej dragoceno za zgodovinska obdobja, za katera ne obstajajo pisni viri," je dejala Barlow.

Poudarila je, da bo za popoln razvoj te metode za uporabo na starodavnih ostankih potrebnih še precej dodatnih raziskav. Med drugim bo treba določiti izhodiščne vrednosti hormonov v skeletnih tkivih s pomočjo obsežnejše študije, ki bo vključevala tudi žive posameznike z natančno dokumentirano zdravstveno zgodovino.

"Prav tako moramo razumeti temeljno znanost. Naučiti se moramo, kako se ti hormoni vgrajujejo in shranjujejo v teh različnih tkivih. In raziskati moramo, kako se ti hormoni sčasoma ohranjajo in razgrajujejo v različnih grobnih okoljih," je še poudarila avtorica študije.

Prelomne ugotovitve

Nikolas Lemos, profesor forenzične medicinske znanosti na Univerzi Queen Mary v Londonu, ki pri študiji ni sodeloval, je za CNN povedal, da je to "pionirska študija, ki je dosegla prvo svetovno priznanje".

Lemos je sicer poudaril, da je bila velikost vzorca "zelo majhna," saj sta bili le dve od desetih oseb ob smrti noseči, obenem pa dodal, da metoda ELISA potrebuje "dodatno testiranje in potrjevanje." "Skratka, čeprav so ugotovitve prelomne, jih je treba obravnavati kot dokaz koncepta, ne pa še kot rutinsko diagnostično orodje. Čeprav je to delo še v začetni fazi, predstavlja izjemen korak k razumevanju intimnih, hormonskih razsežnosti življenja in smrti v daljni preteklosti" je dejal.

Alexander Comninos, profesor endokrinologije na Imperial College London, ki v študiji ni sodeloval, je pojasnil, da je študija "fascinantna". "Z razumevanjem reproduktivnih značilnosti preteklosti lahko dobimo vpogled v to, kako so se te s časom spreminjale – in morda tudi slutnjo prihodnosti. Poleg tega lahko sposobnost zaznavanja teh ključnih hormonov v kosteh spodbudi nadaljnje sodobne raziskave na področju kostnega tkiva," je v izjavi še zapisal Comninos.

*Avtor: Jack Guy/CNN