Menu Item
V jesenskih in zimskih mesecih so mesta zjutraj pogosto zavita v sivino. Smog in onesnažen zrak, ki predstavljata resne probleme za zdravje ljudi, se v zadnjih tednih vztrajno zadržujeta nad mesti po Balkanu, ki so na določene dneve v samem vrhu najbolj onesnaženih na svetu.
Prebivalci na Balkanu se zadnje tedne zbujajo v siva jutra. Občutku mnogih, da je onesnaženje zraka nad mesti zadnje čase dejansko povečano, pa pritrjujejo tudi meritve onesnaženosti. Švicarsko podjetje IQ Air na svoji spletni strani prikazuje podatke o onesnaženju zraka svetovnih mest, ki se sprotno osvežujejo, mesta po Balkanu pa so včasih v samem vrhu lestvice.
Beograd se je 12. oktobra na prvem mestu lestvice izmenjeval z indijsko prestolnico New Delhi, tudi ostale jesenske dni pa je bil kar visoko na omenjeni lestvici onesnaženosti. Najbolj onesnažen zrak imajo običajno azijska mesta, vendar se to jesen tudi ostala mesta z območja nekdanje skupne države uvrščajo visoko.
Včeraj ob 9.43 sta prvi dve mesti na lestvici zasedali pakistanski mesti Lahore in Karači, najbolj onesnažen zrak v Evropi pa so takrat imeli v Bratislavi. Vendar sta se že na 15. in 16. mestu znašla Skopje in Zagreb, srbska prestolnica pa je zasedala 20. mesto. Štiri mesta nižje je bilo Sarajevo, medtem ko bi se Ljubljana (na seznamu je ni bilo) glede na indeks uvrstila krepko nižje na lestvici. Namerjene vrednosti prašnih delcev pri IQ Air sprotno osvežujejo, zaradi česar se lestvica hitro spreminja.
Glede na količino prašnih delcev, prisotnih v zraku, so za posamezno mesto izdana opozorila in priporočila. Na podlagi podatkov, zabeleženih včeraj ob 11. uri, so merilci v Ljubljani zaznali zmerno onesnaženje, v Zagrebu in Beogradu pa nekoliko povečanega. Za prebivalce omenjenih dveh mest so pri IQ Air svetovali, da se izogibajo aktivnostim na prostem ter zaprejo okna, za ranljive skupine pa so svetovali tudi nošnjo mask na prostem. Najslabšo kakovost zraka so merilne postaje izmerile v Sarajevu, kjer so poleg že naštetih ukrepov nošnjo mask na prostem svetovali vsem prebivalcem.
Zrak balkanskih mest najbolj onesnažujejo prašni delci PM 2,5. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so to delci s premerom enakim ali manjšim od 2,5 mikrometra. Kot pojasnjujejo pri WHO, lahko prodrejo skozi pljuča in po krvnem obtoku pridejo globlje v telo. Izpostavljenost tem delcem lahko povzroča srčno-žilne in pljučne bolezni, med drugim tako pljučnega raka kot srčno kap.
Od česa je odvisna prisotnost delcev v zraku?
Delci se v ozračju lahko zadržujejo dlje časa. Kot pojasnjujejo na agenciji za okolje, sta čas zadrževanja in prepotovana pot delcev odvisna predvsem od njihove velikosti in meteoroloških dejavnikov. Naravni viri delcev obsegajo predvsem vnos morske soli in cvetnega prahu v ozračje, antropogeni viri pa so povezani z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb ter prometom.
Pri WHO so leta 2021 posodobili smernice za onesnaževalce zraka. Mejo za letno še dopustno koncentracijo delcev PM 2,5 so postavili pri 5 mikrogramih na kubični meter zraka. Podatki IQ Air za leto 2021 kažejo, da smo to vrednost v Sloveniji presegli za okoli 2,6-krat. Vendar so priporočila prekoračili tudi drugod po Balkanu. V Severni Makedoniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem so ga namreč prekoračili za okoli petkrat.
Odziv srbskih oblasti: Vsaj nismo tako slabi kot Zagreb
Ob pogostih sivih jutrih in visokih uvrstitvah na IQ Air dnevni lestvici so mediji v Srbiji večkrat opozorili na problem onesnaženega zraka, vendar se tamkajšnja oblast na to praktično ni odzvala. Premierka Ana Brnabić je na srbski javni televiziji dejala, da se mediji v Srbiji s tematiko onesnaženja zraka ukvarjajo “pavšalno in neresno”. Spomnila je na lestvico evropskih mest z najbolj onesnaženim zrakom v letu 2021, na kateri je Beograd na 73. mestu, slabše rezultate pa so dosegle prestolnice okoliških držav, kot so Skopje, Sarajevo in Zagreb. “Onesnaženje zraka v hrvaških medijih sploh ni relevantna tema,” je dejala Brnabić.
Navedeni podatki iz letnega poročila, v katerem je merilna postaja v Borovnici (edina slovenska postaja na seznamu) na 429. mestu najbolj onesnaženih krajev v Evropi, držijo. Je pa na drugem mestu te lestvice prav srbsko mesto Novi Pazar. Med 50 mest z najbolj onesnaženim zrakom v letu 2021 se je uvrstilo 9 srbskih, 20 bosanskih, 3 makedonska in eno črnogorsko mesto. Najvišje uvrščeno hrvaško mesto je prav Zagreb na 53. mestu, kažejo podatki IQ Air.
Da je zrak nad prestolnicami balkanskih držav hudo onesnažen, se je na lastne oči prepričal tudi pilot Matevž Lenarčič, ki je iz zraka izvajal meritve. Več preberite v prispevku: Matevž Lenarčič po odpravi na Balkan: ponekod zrak bolj onesnažen kot v Pekingu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
