Menu Item
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je v Anconi sestala z ministrskima kolegoma iz Italije in Hrvaške – Antoniem Tajanijem in Gordanom Grlićem Radmanom. Podpisali so izjavo o tesnejšem sodelovanju pri upravljanju in zaščiti severnega Jadrana ter kar nekaj pozornosti namenili boju proti nezakonitim migracijam.
“Slovenija, Hrvaška in Italija smo tri države, ki nas povezuje jadranska, sredozemska in evropska identiteta. Skrbimo za Jadransko morje, čistočo, biodiverziteto, za širjenje in modernizacijo pristanišč ter za rast gospodarstva,” je na skupni novinarski konferenci ob srečanju s kolegoma iz Hrvaške in Italije izpostavila zunanja ministrica Tanja Fajon.
Fajon je pojasnila, da so države danes podpisale anconsko izjavo, kjer politično naslavljajo podporo številnim projektom v regiji. “S podpisom izjave smo se zavezali tudi, da bomo jeseni skupaj izvedli akcijo iskanja in reševanja ljudi na morju. To je pomembno, da preprečujemo človeške tragedije v morju ter da se humano spopadamo s problematiko nezakonitih migracij,” je poudarila. Po njenih besedah Sredozemsko morje ne sme biti “grobišče”.
Boj proti nezakonitim migracijam
Pomembno vprašanje, ki ga morajo po besedah slovenske ministrice ter hrvaškega in italijanskega ministra države nasloviti skupaj, je boj proti nezakonitim migracijam. Vsi trije ministri so se strinjali, da bi reševanje problematike migracij moralo potekati na ravni EU, kjer bi več pozornosti morali nameniti tudi državam izvora, zlasti v Afriki.
Po vstopu Hrvaške v schengen se je število tako imenovanih nezakonitih prihodov v Slovenijo povečalo za trikrat. “Urediti moramo schengensko mejo. Naš predlog pa je, da bi pri tem poleg skupnih policijskih patrulj sodeloval tudi Frontex. S tem bi lahko med drugim odpravili nepotrebne in neargumentirane notranje kontrole na naši meji z Avstrijo,” je povedala.
Da bi Hrvaški pri varovanju zunanje schengenske meje lahko pomagal Frontex, je slovenski premier Robert Golob denimo komentiral v intervjuju za hrvaški Večernji list, ki je bil objavljen minuli konec tedna. Ko smo izvedeli neuradno, slovenska vlada za zdaj sicer ne razmišlja o uvedbi nadzora na notranji schengenski meji s Hrvaško, kot sta ga uvedli Avstrija in Nemčija, ni pa izključena uvedba drugih oblik nadzora.
Hrvaška policija ima dovolj kapacitet, pa je v Anconi komentiral Gordan Grlić Radman. Poudaril je, da 6.600 hrvaških policistov varuje najdaljšo nacionalno mejo, ki je hkrati tudi zunanja meja schengna. Dodal je: “Seveda pa je za boj proti nezakonitim migracijam nujno treba sodelovati z državami zahodnega Balkana.”
“Glede nezakonitih migracij smo usklajeni, cilj je, da se ukrepi nadzor nad zunanjimi mejami,” pa je povedal italijanski minister Antonio Tajani. Poudaril je pomen boja proti tihotapcem z ljudmi oziroma organiziranemu kriminalu.
Današnje srečanje je bilo četrto srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške na temo severnega Jadrana. Dogovorili so se, da bo naslednje tovrstno srečanje potekalo prihodnje leto v Sloveniji. Na povabilo italijanskega gostitelja se je trem ministrom v popoldne pridružil še njihov avstrijski kolega Alexander Schallenberg.
V pogovorih na delovnem kosilu so se štirje ministri osredotočili na zunanjepolitične teme, s poudarkom na posledicah vojne v Ukrajini, razmerah na Zahodnem Balkanu in skupnem varovanju zunanjih meja EU, je sporočilo zunanje ministrstvo.
Ministri podpisali izjavo
Ministrica Fajon je ob podpisu anconske izjave izrazila veselje, da so se ministri zavezali rednemu obveščanju glede implementacije izključne ekonomske cone, pa tudi krepitvi konkurenčnosti pristanišč. Pri tem je Tajani dodal, da bi se za dvig konkurenčnosti morala okrepiti tudi infrastruktura, del kontejnerskih ladij pa bi se lahko preusmerilo iz Sredozemlja v jadranska pristanišča.
Vsi so se prav tako zavzeli za tesnejše povezovanje z državami Zahodnega Balkana ter pomoči kandidatkam za članstvo v EU na njihovi evropski poti.
Hrvaški zunanji minister Grlić Radman je naslovil tudi projekt Vodikova dolina severnega Jadrana, ki je izpolnil pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev do 25 milijonov evrov za razvoj transnacionalne vodikove doline med Hrvaško, Slovenijo in Italijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje