Menu Item
Prva sredstva, pridobljena z upravljanjem zamrznjenega ruskega premoženja, bodo že prihodnji teden na voljo za vojaško podporo Ukrajini. Predlog je tudi že prejel zadostno podporo držav članic, gre pa za 1,4 milijarde evrov. Madžarska, ki trenutno blokira več odločitev glede finančne pomoči Ukrajini, se je na potezo visokih predstavnikov EU že ostro odzvala. Kot trdijo, so odločitev sprejeli brez soglasja Madžarske, s tem pa so "prestopili rdeče črte". Zunanji ministri so danes sicer sprejeli tudi nadaljnje sankcije proti izraelskim naseljencem in Hamasu.
“Okrepiti moramo podporo Ukrajini. Na razpolago so sredstva od zamrznjenega ruskega premoženja in preučiti moramo način, kako jih uporabiti, da jih ne bo mogel nihče blokirati,” je danes v Luxembourgu povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Pri tem je izpostavil Madžarsko, ki trenutno blokira več odločitev, povezanih s finančnimi sredstvi za vojaško pomoč Ukrajini. Zagotovil je, da so za sredstva od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij proti Moskvi, našli rešitev, da jih ne bo mogoče blokirati.
Dodal je, da je njegov predlog prejel zadostno podporo držav članic. Ukrajina bo imela tako prihodnji mesec na voljo 1,4 milijarde evrov, še milijarda pa ji bo na razpolago do konca leta.
“EU je prestopila rdeče črte”
Prav iz Madžarske pa že odmevajo odzivi na napovedano potezo EU, s katero se tamkajšnji predstavniki oblasti ne strinjajo in poudarjajo, da je bila sprejeta brez soglasja Madžarske.
“Minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto je izjavil, da je EU z dodelitvijo dodatnih 1,4 milijarde evrov za dobavo orožja Ukrajini in predlogom za napotitev vojaških inštruktorjev v Ukrajino začela prestopati rdeče črte,” je na omrežju X zapisal predstavnik vlade v Budimpešti Zoltan Kovacs.
Izpostavil je, da je bila odločitev sprejeta brez soglasja Madžarske, s čimer pravice Budimpešte do odločanja v evropskih zadevah niso bile upoštevane. “Minister Szijjarto je kritiziral EU zaradi te kršitve skupnih evropskih pravil brez primere,” je dejal in dodal, da je vodja madžarske diplomacije zagovornike odločitve obtožil hinavščine.
Po njegovih besedah je Szijjarto na zasedanju izrazil odločno nasprotovanje tudi zamisli o napotitvi evropskih vojaških inštruktorjev v Ukrajino, češ da gre za nevaren korak, ki bi lahko zaostril konflikt. Ob tem je poudaril, da Madžarska ne bo podprla tudi nadaljnjega sproščanja sredstev za Ukrajino, dokler bodo “ukrajinske oblasti še naprej diskriminirale madžarska podjetja”.
O sankcijah proti izraelskim naseljencem in Hamasu
Zunanji ministri članic EU so danes sicer dosegli politični dogovor o nadaljnjih sankcijah proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas in skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu, je po zasedanju v Luxembourgu še sporočil Borrell. Pojasnil je zgolj, da bo zdaj sledilo delo na tehnični ravni.
EU je sicer prve sankcije proti skrajnim izraelskim naseljencem in organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu zaradi nasilja nad Palestinci uvedla sredi aprila.
Zaradi spolnega nasilja med oktobrskim napadom na Izrael pa je EU aprila uvedla tudi sankcije proti oboroženemu krilu in posebnim enotam Hamasa ter oboroženemu krilu palestinske militantne skupine Islamski džihad.
Obenem se zaostrujejo napetosti na izraelsko-libanonski meji, kjer se izraelske sile in pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah vsakodnevno obstreljujejo.
“Podpiramo napore za posredovanje, predvsem s strani ZDA in Francije, da bi se izognili konfrontaciji med Izraelom in Hezbolahom. Libanon in Ciper lahko računata na našo podporo,” je po današnjem zasedanju zunanjih ministrov EU povedal Borrell.
Hezbolah je namreč nedavno posvaril Ciper, naj v primeru vojne ne odpira svojih letališč in baz izraelskim silam, saj bi to pomenilo, da je del vojne. V Nikoziji so v odzivu poudarili, da niso vpleteni v vojaške operacije v regiji.
Zaostrovanje razmer med Izraelom in Libanonom skrbi tudi nemško zunanjo ministrico Annaleno Baerbock. Ob prihodu na zasedanje v Luxembourgu je danes opozorila, da bi bila “nadaljnja eskalacija katastrofa za vse ljudi v regiji”.
Baerbock, ki bo po srečanju odpotovala na Bližnji vzhod, kjer se bo v torek v Izraelu, Palestini in Libanonu srečala s tamkajšnjimi vodilnimi predstavniki, je ponovila svoj poziv k prekinitvi ognja v Gazi v skladu s predlogi ameriškega predsednika Joeja Bidna.
V zvezi s temi predlogi je Borrell sicer danes dejal, da tako Hamas kot Izrael ne kažeta politične volje, da bi podprla ameriški načrt za prekinitev ognja. Dodal je, da nujno potrebujemo premirje, ki bi omogočilo vstop humanitarne pomoči v Gazo.
Skupaj z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem sta v skupni izjavi opozorila na katastrofalne razmere pri dostavi humanitarne pomoči v Gazo. “Dostava kakršne koli pomembne humanitarne pomoči v Gazi je postala skoraj nemogoča,” sta zapisala. Kot sta še opozorila, se sestradani civilisti zatekajo k obupanim ukrepom, da bi dobili dostop do omejene pomoči, ki priteka v enklavo.
Napoved začasnih “taktičnih premorov” za dostavo humanitarne pomoči v Gazi, ki jih je naznanila izraelska vojska, ni povzročila nobenega izboljšanja varnostnega okolja za humanitarne delavce na terenu, sta sporočila v nedeljo objavljeni izjavi, vse vpletene strani v konflikt pa znova pozvala, naj izpolnijo svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje