
V Rimu so se zbrali zunanji ministri in predstavniki sedmih evropskih držav iz skupine Prijateljev Zahodnega Balkana. Kot je dejal gostitelj srečanja, italijanski zunanji minister Antonio Tajani, je skupina za to, da se vsem državam omogoči pristop do leta 2030. Tajani je ob tem še dejal, da bi se lahko Srbija in Albanija pridružili že leta 2029.
Zunanji ministri in predstavniki sedmih evropskih držav so se na današnjem srečanju Prijateljev Zahodnega Balkana, ki ga gosti Italija, zavzeli za postopno in pospešeno integracijo držav Zahodnega Balkana s konkretnimi izvedbenimi koraki.
“Smo za to, da se vsem državam omogoči pristop do leta 2030. Morda Bosna in Hercegovina potrebuje več časa, a Srbija, Črna gora, Albanija in Severna Makedonija so napredovale,” je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal italijanski zunanji minister Antonio Tajani, ki je menil, da bi se lahko Srbija in Albanija pridružili že leta 2029.
Tajani je danes gostil kolege iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Grčije in Slovaške. Slovenijo je na srečanju zastopala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Melita Gabrič. Kot so zapisali pri ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Slovenija zagovarja pospešitev širitvenega procesa EU in sprejem čim več držav regije do leta 2030. Prihodnost Evrope je brez Zahodnega Balkana nepopolna, so poudarili. “Širitev EU je najpomembnejše orodje za zagotavljanje miru v Evropi,” so še zapisali na družbenem omrežju X.
Po besedah avstrijskega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga gre pri širitvi EU tudi za vprašanje varnosti za evropsko prebivalstvo. “Bodisi izvažamo stabilnost in varnost bodisi tvegamo uvoz nestabilnosti,” je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Schallenberg. “Širitev je geopolitična nuja. Brez Zahodnega Balkana EU ni popolna,” je še poudaril.
Na srečanju so razpravljali tudi o konceptu postopnega povezovanja, ki naj bi omogočil postopno vključevanje držav Zahodnega Balkana v nekatera politična področja, je pojasnil vodja avstrijske diplomacije.
Srečanja sta se udeležili tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in evropska komisarka za širitev Marta Kos. “Zahodni Balkan je del evropske družine,” je na omrežju X zapisala Kallas. Ob tem je podarila, da sta evropska varnost in varnost omenjene regije neločljivi ter da je sodelovanje med stranema bistvenega pomena. Neformalna skupina Prijateljev Zahodnega Balkana bo junija praznovala drugo obletnico delovanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!