V Sloveniji v zadnjih letih beležimo izrazit postast postavljanja domačih mikro sončnih elektrarn, kar gre pripisati zlasti nestabilnemu energetskemu trgu, finančnim spodbudam s strani države in zavedanju, da je sonce eden najbolj ugodnih in praktično večnih virov energije, z izrabo katerega prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa. A Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki spreminja način obračuvanja energije, postavlja finančno donosnost naložbe v sončno elektrarno pod vprašaj. A prinaša tudi nove priložnosti, ki so jih najbolj prodorni distributerji električne energije že uspeli vpeljati v svoje nove poslovne modele!

Evropska Unija (EU) se že vse od podpisa Pariškega sporazuma prizadeva izboljšati energetsko učinkovitost na vseh področjih življenja, preiti v nizkoogljično družbo ter pomagati ohraniti naš planet.

Cilj projektov energetske učinkovitosti je občutno zmanjšati porabo bruto končne energije, kar pomeni tudi zmanjšanje stroškov za energijo, tako v gospodarstvu kot v gospodinjstvih. V gospodarstvu to omogoča večjo konkurenčnost, za gospodinjstva pa je energetska učinkovitost ključna za obvladovanje življenskih stroškov, krepitev kupne moči in izboljšanje kakovosti bivanja.

Na tem področju lahko največ naredite z odločitvijo za izgradnjo mikro sončne elektrarne, število katerih je v Sloveniji zadnja leta strmo naraščalo – predvsem zaradi občutnih dolgoročnih prihrankov, številnih spodbud s strani države v obliki subvencij, zagotovo pa tudi zaradi zavedanja ljudi o pomenu ohranjanja okolja.

Ukrep samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije se v Sloveniji izvaja že od leta 2016 in sicer na podlagi Energetskega zakona ter na njegovi podlagi izdane Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Nato je bilo področje samooskrbe zaradi prenosa evropske direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov na novo celovito urejeno z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE). Ta med drugim predstavlja temelj sistema, po katerem se s sončno elektrarno proizvedena in porabljena elektrika obračunata po sistemu letnega neto merjenja (NET meteringa), ki je položnice za elektriko v povprečju znižal za kar 80 odstotkov.

Lahko nova uredba ogrozi priljubljenost sončnih elektrarn?

Kljub temu, da evropska direktiva o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije izrecno spodbuja samooskrbo, pa koncept letnega NET meteringa po energetskem zakonu ni bil skladen z evropsko direktivo o trgu z električno energijo, ki po 31. decembru 2023 določa, da mora biti obračunana omrežnina za celotno električno energijo, prevzeto iz distribucijskega omrežja.

Zato je bila v prvi polovici aprila 2022 v Sloveniji sprejeta nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije – samooskrba po Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), ki sicer ohranja in celo nadgrajuje osnovni koncept individualne in skupnostne samooskrbe, a je povzročila tudi občuten upad novih vlog za postavitev domače sončne elektrarne v gospodinjstvu. Razlog: konec letnega obračunavanja prejete in oddane energije po shemi NET metering.

Za kaj gre?

Pri NET meteringu je bilo obračunsko obdobje koledarsko leto, kar pomeni, da je izbrani dobavitelj električne energije enkrat na leto seštel vso v omrežje oddano in vso iz omrežja prejeto energijo sonca posameznega odjemalca. Če je bilo proizvedene in v omrežje oddane električne energije več kot prejete, je lastnik sončne elektrarne ta višek neodplačno predal. Njegov edini strošek je bilo mesečno plačilo omrežnine za moč in prispevka za OVE in SPTE. In obratno: če je iz omrežja prejel več električne energije, kot je je sončna elektrarna proizvedla in oddala, je plačal le to razliko.

Če je torej lastnik domače mikro sončne elekrarne v omrežje oddal 10.000 kWh in iz omrežja prevzel 11.000 kWh, je po obračunskem obdobju plačal le razliko elektrike, torej 1.000 kWh, plus vse za to količino pripadajoče dajatve.

Kaj točno se je spremenilo z letom 2024?

Za vse, ki uspešno oddali soglasje za priključitev sončne elektrarne do 31.12.2023 in bodo elektrarno postavili ter zagnali pred koncem leta 2024, se ne bo nič spremenilo, saj bo zanje še vedno veljal obračun po shemi NET meteringa.

Za vse, ki soglasje oddate po 1.1.2024 pa bosta trajanje obračunskega obdobja in način obračuna dobavljene električne energije prosto določena s pogodbo o samooskrbi in v domeni dobavitelja električne energije, omrežnina na proizvedeno in porabljeno energijo pa se bo obračunavala v skladu s splošnim aktom Agencije za energijo, ki ureja metodologijo obračunavanja omrežnine.

Bistveni spremembi sta dve: da se obračunski okvir za prejeto in oddano električno energijo ne izvaja več nujno na letni ravni, temveč se obračunava vsak mesec in da mora lastnik sončne elektrarne plačati vso iz omrežja prejeto elektriko in pripadajoče dajatve, ne glede na to, koliko je oddaj v omrežje. Presežke proizvedene sončne energije, ki jih ustvarja in v električno omrežje oddaja domača sončna elektrarna v poletnih mesecih, torej ni več mogoče brezplačno jemati iz omrežja v zimskih mesecih, ko domača sončna elektrarna ustvari premalo energije, da bi pokrila vse potrebe v gospodinjstvu.

Se torej postavitev domače sončne elektrarne več ne splača?

Čeprav v prvi polovici leta 2024 občutnega zmanjšanja sončnih elektrarn najbrž ne bo občutitit, ker se bodo postavljale elektrarne z uspešno pridobljenimi soglasji iz leta 2023, pa večina električnih distributerjev v prvih dveh mesecih beleži precenjšenj upad na novo vloženih soglasij. Obračunavanje energije na mesečni ravni, namreč finančno donosnost naložbe v domačo sončno elektrarno postavlja pod vprašaj.

To pa ne pomeni nujno, da se postavitev sončne elektrarne več ne splača. Ista uredba namreč med drugim omogoča prodajo električne energije. Ker se zavedajo nujnosti trajnostne družbe in zelenega prehoda ter verjamejo, da domače sončne elektrarne predstavljajo izjemen doprinos k zeleni prihodnosti, so v Skupini GEN-I poiskali rešitev in naslovili izziv nove dobe samooskrbe z električno energijo. Razvili so nov poslovni model, ki omogoča odkup presežne energije, proizvedene v domači sončni elektrarni.

Postavitev domače sončne elektrarne po novem poslovnem modelu GEN-I se torej še vedno splača, saj nov način meritev, ki temelji na 15-minutnih obračunskih intervalih, omogoča natančnejše in pravičnejše meritve, hkrati pa posamezniku omogoča, da postane aktiven odjemalec in svojo porabo sproti prilagaja proizvodnji električne energije iz sončne elektrarne.

Po novem modelu meritev bodo za mesece, ko proizvedejo viške električne energije, odjemalci pri podjetju GEN-I prejeli dobropis na mesečnih položnicah. GEN-I bo namreč presežke energije oddane v omrežje vsak
mesec upošteval na računu in tako zmanjšal višino mesečnih računov za električno energijo. Če pa bo
vrednost prevzete energije manjša od vrednosti oddane energije, se bo dobropis prenesel v
naslednje mesece do njegove izrabe.

Celovita storitev samooskrbnih sončnih elektrarn na ključ GEN-I Sonce tako ostaja ugodna rešitev tako za zeleno prihodnost kot prihranke v domači blagajni, zanemariti pa ne gre niti neodvisnosti od fosilnih goriv, ki niso le neprijazna do okolja, temveč tudi vse dražja, njihove zaloge pa bi lahko glede na nekatere napovedi pošle že čez 50 let, torej še za časa našega življenja. S pametnim upravljanjem presežne energije iz sončnih elektrarn, si tako lahko zagotovite trajnostno in stabilno oskrbo ter se tako približate prihodnosti, ki temelji na čisti energiji.