Zahvaljujoč sodobni tehnologiji, imamo danes informacije ves čas na dosegu roke. Številni že zjutraj v postelji ali ob zajtrku na pametnem telefonu drsijo skozi prve novice dneva, pri tem pa bolj kot vir in dejanska vsebina novic pritegnejo privlačni naslovi, šokantni posnetki in atraktivne fotografije. To pridno izkoriščajo nepridipravi za širjenje dezinformacij, ki lahko povzročijo veliko škode. Kako jih prepoznati in se boriti proti njihovemu širjenju?

Današnji svet je zaznamovan s kopico nepredvidljivih okoliščin. Druga za drugo se na različnih področjih nizajo kompleksne krize, ki med ljudi sejejo nemir in negotovost. Prav zato si želimo biti konstantno na tekočem z aktualnim dogajanjem tako v lokalnem kot globalnem okolju. Ves čas iščemo zanesljive informacije – ne le zaradi obveščenosti, temveč tudi zaradi želje po razumevanju trenutnega stanja. To našo sicer zdravo radovednost pa poskušajo nepridipravi pogosto izkoristiti za širjenje dezinformacij.

Kdaj govorimo o dezinformacijah?

Dezinformacije so dokazljivo zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih, kot lahko preberemo na tematski podstrani GOV.SI o dezinformacijah, širijo posamezniki, organizacije in države, da bi nas zavedli, manipulirali z nami ali vplivali na splošno javno mnenje. Ob pomoči družbenih omrežij, umetne inteligence in naprednih avdio-vizualnih funkcij jim to pogosto dobro uspeva. Le spomnite se denimo papeža Frančiščka v beli puhovki, informacij o škodljivosti 5G- omrežja in kopice dezinformacij v času pandemije covida 19.

Nepridipravi za širjenje dezinformacij pogosto izrabljajo imena prepoznavnih ljudi in institucij, saj je na ta način verjetnost bliskovitega širjenja dezinformacij mnogo večja. Pri nas je pred časom denimo zaokrožila lažna novica, da Ukrajina ustvarja umazano bombo, dodana pa je bila fotografija slovenske Agencije za radioaktivne odpadke. O svoji neprijetni izkušnji z dezinformacijami je pred dnevi spregovorila tudi legendarna smučarka Tina Maze in pojasnila, da je bila njena predelana fotografija uporabljena kot vaba za investiranje v lažne valute.

Na kakšne načine so nam posredovane dezinformacije?

Dezinformacije so lahko zlonamerne informacije, ki temeljijo na dejstvih, a so vzete iz konteksta in predstavljene enostransko. Prav tako gre lahko za napačne informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri, brez škodljivega namena. V nasprotju s sovražnim govorom ti dve vrsti informacij nista kazensko pregonljivi, vseeno pa sta lahko zavajajoči in škodljivi. Namen širjenja dezinformacij je namreč ustvarjati zmedo, vzbujati jezo, strah, škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav.

V okviru tega konteksta je treba izpostaviti tudi tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angl. Foreign Information Manipulation and Interference – FIMI). Gre za poskus vplivanja na javno mnenje neke države z lažnimi informacijami. V tem primeru tuje države ali njihovi pooblaščenci namenoma širijo dezinformacije na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države.

Ni vse, kar preberete, nujno resnično, zato si vzemite čas in preverite informacijo, preden jo delite s prijatelji in znanci.

Dezinformacije se namreč uporabljajo za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese. Ker zmanjšujejo našo sposobnost, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij, spodkopavajo zaupanje v državne institucije in medije ter ogrožajo demokracijo. Še posebno aktivno se dezinformacije širijo v izrednih razmerah, vojnah in demokratičnih procesih, zato evropske institucije upravičeno opozarjajo, naj bomo pozorni na obsežen val dezinformacijskih kampanj tudi pred prihajajočimi evropskimi volitvami.

Ko lažna informacija postane orožje

Kot je v nedavnem vladnem GOVSI podkastu povedal vodja skupine za politiko, strategijo in globalna prednostna vprašanja na oddelku za strateško komuniciranje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) Siim Kumpas, so lahko akterji, ki širijo dezinformacije, državni ali nedržavni, njihova glavna značilnost pa je, da poskušajo našo odprtost (svobodo govora, tiska, izražanja …) spremeniti v šibkost. »Zanje so informacije orodje, če ne celo orožje pri uporabi informacijskih operacij,« je poudaril in kot največji potencialni grožnji Evropski uniji izpostavil Rusijo in Kitajsko.

Namen širjenja dezinformacij je ustvarjati zmedo, vzbujati jezo, strah, zato se je branja novic potrebno lotiti počasi in premišljeno.

Manipulanti z informacijami, katerih cilj je vplivanje na javno mnenje neke države, dezinformacije po besedah Kumpasa zapakirajo v zelo sočen in čustven paket, žrtve pa napadajo drugo za drugo. Gre za dobro premišljeno taktiko, ki jo v zadnjem času uporabljajo zlasti prek ponarejenih medijev. »Ustvarijo nekaj, kar je videti kot najpomembnejši časopis v Sloveniji; a ko odpreš spletno stran, vidiš, da je ena črka v naslovu drugačna  (95-odstotno pa je videti enako kot dejanski časopis). In denimo devet zgodb na spletni strani je enakih kot v dejanskem časopisu, ena zgodba pa je podtaknjena. Vsi ne bodo nasedli. Številni opazijo, da je to lažna stran. Veliko ljudi pa ne pogleda vrstice z naslovom in ne preverijo vseh črk, ali je vse enako.«

Se je pred dezinformacijami mogoče zaščititi?

Dezinformacije niso nekaj novega. Obstajale so že pred pojavom interneta in družbenih omrežij, zato bi bilo utopično pričakovati, da bi se jim bilo mogoče izogniti. Še posebno v današnjem svetu, ko se na račun sodobne tehnologije novice širijo mnogo hitreje in so tudi dezinformacije videti vse bolj prepričljive. Črke in besede so podkrepljene z lažnimi fotografijami in videoposnetki, s pomočjo umetne inteligence je mogoče ustvariti celo lažne videoizjave posameznikov in posameznic.

Kaj torej sploh lahko storimo?

Zavedanje o dezinformacijah in tem, da smo lahko njihova tarča, je prvi korak k zaščiti. V ta namen je bila na GOV.SI vzpostavljena tematska podstran o dezinformacijah, kjer najdete kopico poglobljenih vsebin in novic o vrstah dezinformacij, njihovem prepoznavanju in načinih preprečevanja. Obenem je v teku tudi državna kampanja Ustavimo dezinformacije – preBERI, preMISLI, PREVERI, katere namen je širjenje ozaveščenosti o dezinformacijah, njihovem prepoznavanju in ločevanju od kakovostnih, kredibilnih informacij.

Na vladni tematski podstrani o dezinformacijah najdete kopico poglobljenih vsebin o dezinformacijah.

Kot nakazuje že samo ime kampanje, je pomembno predvsem, da preberemo celotno novico, ne zgolj naslov. Uvodni deli člankov so namreč včasih nastavljeni tako, da pritegnejo bralke in bralce, vsebina pa je potem povsem drugačna. Če nas vsebina prebranega zelo vznemiri (glavni cilj dezinformacij je namreč vplivati na naša čustva), je pomembno, da nekajkrat globoko vdihnemo, premislimo o smiselnosti napisanega in vklopimo logično razmišljanje. Oziroma, po domače, uporabimo zdravo kmečko pamet.

Preden se odločimo novico, ki je vzbudila naše zanimanje, deliti s prijatelji in znanci, je dobro, da preverimo, ali je o njej poročal še kak vir. Predstavljajte si na primer, da zasledite informacijo o smrti kakšne priljubljene pevske ali igralske ikone, jo nemudoma in brez preverjanja delite med znance, potem pa ugotovite, da gre za lažno novico. Najbrž se ne boste počutili ravno prijetno, v primeru delitve kakšnih lažnih groženj ali državnih dezinformacij pa so posledice lahko še precej hujše.

“preBERI, preMISLI, PREVERI”

S čim si še lahko pomagamo pri prepoznavanju dezinformacij?

Zelo pozorni moramo biti tudi na jezik. Večina dezinformacij je ustvarjenih s strojnim prevajanjem, kar pomeni, da bodo skoraj zagotovo vsebovale slovnične napake. Preveriti je treba avtorja, ali dejansko obstaja, ali ima druge preverljive objave, in kredibilnost medija, ki je novico poslal v svet. Ob tem posebno pozornost namenimo še obliki spletne strani: prav lahko se namreč zgodi, da nepridipravi oblikovno skoraj do potankosti poustvarijo sicer kredibilno spletno stran in jo nato izkoriščajo za širjenje dezinformacij.

Najučinkoviteje se torej proti širjenju dezinformacij lahko borimo tako, da razumemo grožnjo, se zavedamo situacije in si vzamemo čas za procesiranje informacij. Čeprav živimo v svetu, ki mu vlada hitrost, se splača kdaj tudi umiriti in si vzeti čas za premislek. Navajeni smo namreč, da novice hitro preletimo in preklikamo, a če si vzamemo čas in jih v miru preberemo ter preverimo njihovo verodostojnost, je veliko manjša verjetnost, da bomo (nevede in nehote) širili dezinformacije ter s tem pomembno prispevali k bolj spodbudnemu in pozitivno naravnanemu okolju, v katerem se ne bomo ves čas spraševali, ali je neka informacija resnična ali ne.

Kam se obrniti, če nismo prepričani, ali je določena informacija resnična ali ne?

Več o tem, kakšne dezinformacije se širijo, lahko izveste tudi v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki je preveden tudi v slovenščino in objavljamo na GOV.SI, z vsemi novostmi in aktualnim dogajanjem pa ste lahko vedno na tekočem tudi na uradnem profilu ‘Ustavimo dezinformacije’ oziroma @SloVsDezinfo na družbenih omrežjih X, Facebook in Instagram.