Glede na nestabilen energetski trg ter napovedi znanstvenikov, da bi lahko nafte, plina in premoga zmanjkalo najkasneje v naslednjih 50 letih, odločitev za izkoriščanje obnovljivih virov energije v sodobni družbi ne bi smela biti več dilema. V Sloveniji največji potencial vsekakor predstavlja sončna energija, saj si s postavitvijo sončne elektrarne tudi po koncu NET meteringa ob premišljeni izbiri dobavitelja lahko zagotovite elektriko po izjemno ugodni ceni.

Se tudi pri vas doma življenje ob nekajurnem izpadu električne energije zaradi vzdrževalnih del ali naravne ujme dobesedno ustavi? Nič čudnega, ko pa naša domovanja postajajo vse bolj polna raznih pametnih naprav, ki za učinkovito delovanje ne rabijo spanca, temveč električno energijo. Ta poganja tudi vse več avtomobilov, nas greje in skrbi, da smo vedno na tekočem z dogajanjem doma in po svetu.

Posledično poraba električne energije v Sloveniji iz leta v leto narašča. Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo smo leta 1990 porabili okoli 10,7 TWh, leta 2020 pa kar 14,3 TWh električne energije. Leto pozneje se je številka povečala še za dodatne 3,1 odstotka. To pomeni, da danes povprečna štiričlanska družina na leto porabi okoli 5.000 kilovatnih ur električne energije. Tisti, ki so pri porabi zelo varčni, lahko prihranijo tudi do 900 kilovatnih ur, a takih je zelo malo.

Ni treba, da smo odvisni od uvoza

Če smo še pred leti proizvedli dovolj električne energije za lastne potrebe, smo v letu 2021 po podatkih letne bilance, ki jo je objavilo Ministrstvo za infrastrukturo, z domačo proizvodnjo pokrili le še 82,9 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev, ostalo smo morali uvoziti. Tako ne čudi, da številne ob pogledu na položnice za elektriko močno boli glava in glede na to, da naj bi se po napovedih strokovnjakov v prihodnje tako cena energentov kot poraba električne energije še povečevali, bo prej ali slej potrebno razmisliti o izkoriščanju naravnih virov energije, predvsem sonca.

Morda se tega ne zavedamo dovolj, a naša dežela ima velik vodni, sončni, vetrni, geotermalni in gozdni potencial. Trenutno sta naša najpogosteje izrabljana obnovljiva vira energije lesna biomasa in hidroenergija, največ potenciala za prihodnje pa zagotovo predstavlja energija sonca. Glede na lego imamo namreč zadostno osončenje z minimalnimi razlikami med pokrajinami, kar pomeni, da je mogoče tako rekoč povsod postaviti sončno elektrarno.

Konec NET meteringa – kaj pa zdaj?

Pri tem so z vidika samooskrbnosti najbolj optimalna izbira domače mikro sončne elektrarne, s pomočjo katerih si lahko elektriko za gospodinjstvo (ob izgradnji polnilnice pa tudi za morebiten električni avtomobil) zagotovite skorajda zastonj. No, tako je vsaj veljalo, dokler ni v veljavo stopila Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije – samooskrba po Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), s katero je bilo 31.12.2023 ukinjeno letno obračunavanje oddane in prejete električne energije iz omrežja.

Do 31.12.2023 je namreč veljalo, da so gospodinjstva in manjša podjetja pridobivala elektriko za lastne potrebe iz domače elektrarne, morebitne presežke pa oddajala v omrežje. Če je bila proizvodnja manjša, so elektriko jemala iz omrežja. Izbrani distributer je nato enkrat na leto naredil obračun prejete in oddane energije ter lastniku sončne elektrarne zaračunal morebitne viške porabe skupaj s pripadajočimi dajatvami. Po drugi strain je presežke proizvodnje distributer dobil zastonj.

Vsi (bodoči) lastniki sončnih elektrarn, ki boste uspešno pridobili soglasje za postavitev sončne elektrarne od 1.1.2024 dalje, pa NET meteringa več ne boste mogli koristiti. V skladu z evropsko direktivo mora biti namreč plačevanje (zaračunavanje) omrežnine nediskriminatorno, ne glede na to, ali je uporabnik vključen v sistem neto meritev oziroma v samooskrbno shemo. S prenosom te direktive v slovensko zakonodajo mora tako uporabnik plačati omrežnino za vso elektriko, ki jo bo prevzel iz distribucijskega omrežja, dodatno energijo, ki jo bo njegova elektrarna proizvedla v času bolj sončnih dni, pa bo zastonj oddal v omrežje. Mnogi začenjajo zato upravičeno dvomiti v smotrnost postavitve sončne elektrarne.

A prihodnost je lahko kljub temu zelena

Čeprav nova uredba ukinja NET metering, pa ohranja osnovni koncept individualne in skupnostne samooskrbe in za končne odjemalce po novem določa oprostitev plačila prispevka za povečanje energetske učinkovitosti in oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije  v SPTE in iz OVE (delno ali v celoti, odvisno od primera) in omogoča vstop v sistem samooskrbe vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijsko omrežje v Republiki Sloveniji (do sedaj je bila omejena le na gospodinjske in male poslovne odjemalce).

A za male uporabnike najpomembnejša novost je vsekakor ta, da je mogoče proizvedeno električno energijo tudi prodati. To spremembo so kot prvi izkoristili v Skupini GEN-I in lansirali nov poslovni model, ki omogoča odkup presežne energije domače sončne elektrarne. Tako bodo kot edini distributer v Sloveniji obračune izvajali vsak mesec, viške pa plačali oziroma jih priznali kot dobropis na mesečnih računih za električno energijo.

Nova shema poslovnega modela GEN-I temelji na 15-minutnih obračunskih intervalih, kar omogoča natančnejši obračun električne energije na mesečni ravni. Ta produkt prinaša finančne ugodnosti, hkrati pa krepi prispevek lastnikov sončnih elektrarn k trajnostnemu razvoju in nudi priložnost za aktivno upravljanje odjema energije.

Zakaj bi moral vsak med nami razmisliti o izgradnji sončne elektrarne?

Samooskrba z energijo sonca je proizvajanje lastne električne energije z mikro sončno elektrarno za pokrivanje lastne porabe električne energije, s katero si gospodinjski in mali poslovni odjemalci zagotovijo energetsko neodvisnost, kar pomeni, da se zavarujejo pred višanjem cen dobave električne energije, hkrati pa pomembno pripomorejo k ohranjanju okolja. To pomeni, da lahko z domačo elektrarno celotnemu gospodinjstvu zagotovite električno energijo, ogrevate prostore in vodo ter napolnite električni avtomobil, o katerem bo glede na potek razvoja dogodkov na naftnih trgih ter razvoja tehnologije potrebno prej ali slej začeti razmišljati.

A samo to ne bo dovolj, da bi prešli na učinkovito rabo energije in se uspešno borili proti podnebnim spremembam ter prispevali k razvoju trajnostne in nizkoogljične družbe. Za dosego tega cilja bo potrebno vzpostaviti kulturo energetske učinkovitosti in pripravljenost posameznikov ter skupin, da spremenijo svoj življenjski slog ter ga prilagodijo bolj smotrni in premišljeni izrabi energije. Še tako učinkoviti energijski viri, tehnologije in oprema so namreč brez pomena, če jih ne znamo pravilno uporabljati in izrabljati.

Veliko se da denimo storiti že z nakupom varčnejših električnih (gospodinjskih) aparatov. Pomembno področje je tudi gradnja: delati je potrebno v smeri načrtovanja nizkoenergijskih in nizkoogljičnih stavb, kar bo zmanjšalo potrebe po oskrbi s toploto in trajno spremenilo aktivno upravljanje z energijo v njih. Že obstoječe stavbe je po drugi strani potrebno ustrezno energetsko obnoviti na način, da se raba energije v njih zmanjša za vsaj nekaj odstotkov. Tako lahko vsak na svoj način, z majhnimi koraki, pomembno prispevamo k bolj trajnostno naravnani družbi in poskrbimo, da bodo tudi prihodnje generacije lahko uživale v lepotah tega sveta.