Zakaj bi omejevali uporabo plinov?

Cene zemeljskega plina so v nadaljnjem upadanju

Trenutna zamejena cena zemeljskega plina za gospodinjstva znaša 59,90 eur/MWh, kar je skoraj 20 % manj kot lansko ogrevalno sezono. Nekateri večji dobavitelji pa so zaradi znižanja cen na veleprodajnih trgih svojo ceno že spustili pod to ceno. Trenutna regulirana cena na elektriki je za 90 % porabe okoli 100 Eur/MWh, preostalih 10 % porabe pa se po tržni ceni giblje okoli 150 eur/MWh. To pomeni, da je 1 kWh plina skoraj trikrat cenejša od 1 kWh električne energije, če upoštevamo tržne cene.  

Cene plina za gospodinjstva se bodo še v tem letu dodatno znižale, ker cene na veleprodajnih trgih še padajo. Tako gibanje cen je v nasprotju z napovedmi političnih odločevalcev, ki napovedujejo povečevanje cen plina.

Dobava zemeljskega plina je zanesljiva

Trenutna preskrbljenost s plinom je v Evropi danes zelo dobra, kar se kaže tudi v zasedenosti skladišč plina.  Kljub temu, da se približujemo koncu ogrevalne sezone, so skladišča plina polna še 63 %, kar je za to obdobje največ v zadnjih 10 letih.

Varčevanje z energijo je ključnega pomena – kondenzacijski kotli na plin to omogočajo

Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin spada med stroškovno najugodnejše, najvarčnejše in tehnološko najbolj izpopolnjene ogrevalne sisteme.

Kondenzacijski kotli izkoriščajo tudi toploto, ki se nahaja v dimnih plinih v obliko vodne pare. V običajnih kotlih se ta izpusti skozi dimnik, kondenzacijski kotli pa jo dodatno pretvarjajo v ogrevalno toploto. Z izkoriščanjem te toplote je njihov izkoristek bistveno večji.  Vsi kondenzacijski plinski kotli lahko delujejo tudi na biometan, ki je obnovljiv vir energije. Pri prehodu na biometan ni potrebna nobena sprememba ogrevalnega sistema pri odjemalcih.

Prihodnost plinovodnih omrežij je v obnovljivih plinih

Med obnovljive pline spadajo biometan, sintetični plin in vodik. Najlažje je v sistem dodajati biometan in sintetični plin, ker sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu. Z dodajanjem obnovljivih plinov lahko v Sloveniji na poti zelenega prehoda ohranjamo obstoječo plinovodno infrastrukturo ter gospodinjstvom omogočamo zanesljivo in cenovno ugodno energetsko oskrbo in hkrati s tem znižujemo tudi potrebna vlaganja v drugo javno infastrukturo, kot je na primer električno omrežje.