Slovenija pripisuje velik pomen svoj gospodarski prihodnosti, kar se v tem letu kaže z 2,1 % višjim bruto domačim proizvodom (BDP) od minulega leta. K še večjemu napredku in implementaciji trajnostnih rešitev za boljšo prihodnost pa stopa z uvajanjem ključnih sprememb na področju usklajevanja okoljskih standardov za doseganje t. i. zelene transformacije. O rešitvah za njihovo doseganje tečejo pogovori tudi na dogodkih, kot je bil letošnji, že 23. Okoljski dan gospodarstva. Na konferenci, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), se je več kot 200 udeležencev seznanilo z okoljskimi trendi in novostmi, pomembnimi za gospodarstvo, ter razpravljalo o ključnih tematikah za zeleno prihodnost.

Kot država smo v zadnjem času naredili pomembne korake pri usklajevanju svoje okoljske zakonodaje z evropskimi standardi ter se s tem trudili napredovati na poti trajnostnega razvoja. Niso pa vse spremembe v Sloveniji ustrezno upoštevale evropske zakonodaje. Med spremembami je bila tudi sprememba novele Zakona varsta o okolju (ZVO-2A). Odvetnica Ana Stanič, ustanoviteljica odvetniške družbe iz Londona, E&A Law je o strogih emisijskih mejnih vrednosti, omenjene v 18. členu zakona povedala, da sprememba ni v celoti usklajena z evropsko zakonodajo. Uvajani cilji zakona se namreč nasprotno križajo z vpeljavo BAT zaključkov, kar je v nasprotju z Direktivo o industrijskih emisijah (IED). Spomnimo, da je bila sprememba javno močno uperjena predvsem proti edini cementarni v Sloveniji, Alpacem Cement v Anhovem, kjer so jasno pojasnili, da do tehnologije, ki bi omogočila znižanje mejnih vrednosti za cementarne, kot določa zakona enostavno ni in da so zahteve zatorej tehnično neizvedljive. Da bo imelo težave pri pripravi podzakonskih aktov tudi ministrstvo je moč razbrati tudi iz predavanja predstavnika ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Sprememba direktive o industrijskih emisijah zahteva temeljito preobrazbo do leta 2050

Industrijski sektor v Sloveniji predstavlja okrog 30 % BDP, kar državo uvršča med eno izmed najbolj industrializiranih članic Evropske unije. Nedavna sprememba  IED Direktive, ki je bila potrjena 12. aprila letos, pa je za za ta sektor ključnega pomena. Sprememba direktive določa trajnostni razvoj in trajnostno financiranje, katere cilj je »čista, krožna in podnebno nevtralna industrija,« je na konferenci izpostavila Antonija Božič Cerar, direktorica GZS – Službe za okolje, podnebje in energijo.

Slovenska podjetja, ki jih sprememba direktive IED zadeva, se bodo morala v naslednjih štirih letih prilagoditi novim standardom, ki jih določa direktiva. Pri tem bodo morala upoštevati vse podane BAT zaključke, kljub temu, da le ti, ki so določeni za sežigalnice, za cementarne ne veljajo, saj gre iz tehnološkega vidika za dve popolnoma drugačni tehnologiji. BAT zaključki ne glede na industrijo za katero veljajo, postanejo s prenosom direktive glede na evropsko zakonodajo avtomatsko del slovenskega pravnega reda, zato takšna nacionalna vpeljava, preko spremembe novele ZVO iz pravnega in tehničnega vidika enostavno ni mogoča. MOPE bo moralo zato pripraviti dokument za notifikacijo Evropske komisije, skupaj z obrazložitvijo in pripravo uredbe, ki bo določila mejne vrednosti. Kaj bo zaradi kršitev direktive od Slovenije zahtevala Evropska komisija ni znano, so pa nekatera podjetja v Sloveniji že napovedla možnost uporabe pravnih sredstev za rešitev teh težav.

Namen vseh sprememb te in podobnih direktiv  je ponuditi podporo inovativnim tehnologijam, ki bodo od podjetij zahtevale prilagoditve. Omenjene nove tehnologje pa niso nikjer predstavljene, zato lahko danes govorimo zgolj samo o prehodnih dejavnostih in pa idejah, kaj nas čaka v prihodnosti. Dobro bi bilo, da države članice podjetjem pomagajo pri prehodu, zato je tovrstna evropska zakonodaja sprejeta s širokim soglasjem, ki pa ga v Sloveniji očitno ignoriramo in podjetjem otežujemo prehod ter jim s takimi aktivnostmi nižamo konkurenčnost. Antonija Božič Cerar je ob tem dodala: »ne vem ali smo na pravi poti, če imamo v Sloveniji posebna pravila, ki odstopajo od EU zakonodaje in slovenska podjetja pogosto postavljajo v neenakopraven položaj napram tujim tekmecem.«

Pomembno se je zavedati tudi, da direktiva uradno še ni objavljena, gre pa za zahtevno zakonodajno materijo, ki v osnovi govori o področju razvojne strategije EU, kjer industrija igra eno ključnih vlog. To pa pomeni, da Evropska unija brez energetsko intenzivnih panog, kot sta jeklarska ali cementna industrija, kjub vsemu ne more obstati.